Ljubljana, 2. april 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 14. točki dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o državnem geodetskem referenčnem sistemu, je peti dan zasedanja Državnega zbora Republike Slovenije na 23. redni seji predstavil poslanec SLS Janez Ribič:
»Ta zakon, ki na novo ureja državni geodetski referenčni sistem je, kot so že pred menoj povedali predstavniki ministrstva, izrazito tehnične narave in je nujen zlasti zaradi prilagoditve tehnološkemu napredku na tem področju, pa seveda v tem kontekstu tudi evropski direktivi. Argument, da potrebujemo nov državni topografski sistem, zagotovo opravičuje dejstvo, da smo v obdobju sodobnih digitalnih podatkov, in da tiskane karte preprosto ne zagotavljajo več niti zanesljivosti, kaj šele uporabnosti. Seveda zato v Slovenski ljudski stranki nimamo nobenega razloga, da ne bi podprli tega zakona, še posebej, ker bo v resnici nadomestil staro, zdaj sicer še veljavno jugoslovansko ureditev iz leta 1974, ki jo poznamo pod imenom Zakon o temeljni geodetski izmeri. Torej, če v kakšnem, je v tem primeru uvedba novega zakona, nove ureditve, več kot upravičena. Zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu med drugim določa nov državni prostorski koordinatni sistem v Sloveniji. Obenem zagotavlja tudi skladnost slovenskega referenčnega sistema s stanjem v Evropi in določa nov državni topografski sistem, ureja pristojnosti države na državnem geodetskem referenčnem sistemu, določa način uporabe podatkov in nenazadnje tudi ureja vprašanje geodetske izmere v razmerju do lastnikov nepremičnin. Bi pa pri tem v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke izpostavil eno dilemo, ki se je pojavila tudi pri obravnavi na matičnem odboru, in ki jo spričo nedavnih zapletov pri uvedbi nepremičninskega davka ne gre zanemariti. Namreč, gre za vprašanje dopustitve dostopa zasebnih lastnikov na svoja zemljišča, ki bodo v primeru, da tega ne dopustijo, deležni sankcij. Sicer je res, da ne gre za pomembno vprašanje določanja meje, ki je za lastnike, kot vemo, res velikega pomena, pa vendarle gre za posege v zasebno lastnino, zato ob rob sprejemanja tega zakona velja opozorilo predstavnikom geodetske uprave, da bodo s sistemskim pristopom in uporabnikom prijaznim izvajanjem nujnih postopkov na zasebnih zemljiščih pravočasno preprečili različne mogoče zaplete. In to velja tako za izvajanje same geodetske izmere, še toliko bolj pa seveda za postopke v zvezi z vzpostavitvijo državnih geodetskih točk. V ostalem pa nimamo v Slovenski ljudski stranki nobenih večjih zadržkov pri tem zakonu in bo, kot že rečeno, dobil našo podporo.«
»Ta zakon, ki na novo ureja državni geodetski referenčni sistem je, kot so že pred menoj povedali predstavniki ministrstva, izrazito tehnične narave in je nujen zlasti zaradi prilagoditve tehnološkemu napredku na tem področju, pa seveda v tem kontekstu tudi evropski direktivi. Argument, da potrebujemo nov državni topografski sistem, zagotovo opravičuje dejstvo, da smo v obdobju sodobnih digitalnih podatkov, in da tiskane karte preprosto ne zagotavljajo več niti zanesljivosti, kaj šele uporabnosti. Seveda zato v Slovenski ljudski stranki nimamo nobenega razloga, da ne bi podprli tega zakona, še posebej, ker bo v resnici nadomestil staro, zdaj sicer še veljavno jugoslovansko ureditev iz leta 1974, ki jo poznamo pod imenom Zakon o temeljni geodetski izmeri. Torej, če v kakšnem, je v tem primeru uvedba novega zakona, nove ureditve, več kot upravičena. Zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu med drugim določa nov državni prostorski koordinatni sistem v Sloveniji. Obenem zagotavlja tudi skladnost slovenskega referenčnega sistema s stanjem v Evropi in določa nov državni topografski sistem, ureja pristojnosti države na državnem geodetskem referenčnem sistemu, določa način uporabe podatkov in nenazadnje tudi ureja vprašanje geodetske izmere v razmerju do lastnikov nepremičnin. Bi pa pri tem v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke izpostavil eno dilemo, ki se je pojavila tudi pri obravnavi na matičnem odboru, in ki jo spričo nedavnih zapletov pri uvedbi nepremičninskega davka ne gre zanemariti. Namreč, gre za vprašanje dopustitve dostopa zasebnih lastnikov na svoja zemljišča, ki bodo v primeru, da tega ne dopustijo, deležni sankcij. Sicer je res, da ne gre za pomembno vprašanje določanja meje, ki je za lastnike, kot vemo, res velikega pomena, pa vendarle gre za posege v zasebno lastnino, zato ob rob sprejemanja tega zakona velja opozorilo predstavnikom geodetske uprave, da bodo s sistemskim pristopom in uporabnikom prijaznim izvajanjem nujnih postopkov na zasebnih zemljiščih pravočasno preprečili različne mogoče zaplete. In to velja tako za izvajanje same geodetske izmere, še toliko bolj pa seveda za postopke v zvezi z vzpostavitvijo državnih geodetskih točk. V ostalem pa nimamo v Slovenski ljudski stranki nobenih večjih zadržkov pri tem zakonu in bo, kot že rečeno, dobil našo podporo.«