Ljubljana, 2. april 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 21. točki dnevnega reda, to je na prvo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, je peti dan zasedanja Državnega zbora Republike Slovenije na 23. redni seji predstavila poslanka SLS Jasmina Opec_
»V današnjih časih, ko se upravičeno postavljajo vprašanja, kdo nas je pahnil v položaj, v katerem se vse težje prebijamo skozi življenje, ko se sprašujemo, kdo je izpraznil naše banke in kdo je izčrpal naša podjetja, nobena pobuda, ki vodi k večjemu nadzoru nad finančnim poslovanjem, ni in ne more biti zavržena. In podobno je s tem zakonom. Imamo priložnost, da skupaj v času parlamentarnega postopka oblikujemo katero izmed izboljšav na tem področju tudi skozi ta zakonski predlog. Res je, da je podelitev preiskovalnih pooblastil Uradu RS za preprečevanje pranja denarja velik korak, ki nekoliko posega v sistemsko ureditev celotnega preiskovalnega in nadalje kazenskega postopka. Vendar se po drugi strani tudi zelo težko strinjamo z mnenjem vlade, da je urad ustanovljen zgolj zato, da kot administrativni organ znotraj Ministrstva RS za finance nastopa v vlogi posrednika med finančnimi institucijami in organi pregona. Zgolj administrativnih organov imamo v naši državi že daleč preveč, vse premalo pa je organov, ki dejansko ukrepajo.
V Slovenski ljudski stranki razumemo namero predlagatelja tega zakona kot poskus krepitve Urada RS za preprečevanje pranja denarja v okviru širšega obsega njegovih nalog, tudi v smeri, da bo lahko posamezne sumljive posle in transakcije pregledal pobliže in podrobneje. S tem, po naši oceni, ni nič narobe, seveda če ob tem aktivno sodeluje tudi z ostalimi organi za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj. Poleg preiskovalnih pooblastil predlagatelji zakona predlagajo tudi širitev kroga pobudnikov, ki bi lahko na urad naslovili pisno obrazloženo pobudo, v kateri bi opozorili na določene odkrite nepravilnosti v zvezi s finančnimi tokovi. Na tem mestu, spoštovane kolegice in kolegi, je resnično težko razumeti, kaj naj bi bilo narobe s tem, da se urad opozori na neko nepravilnost. Ali ni to, konec koncev, dolžnost slehernega izmed nas? Ali ne obstajajo določene javne skrivnosti v zvezi z določenimi tokovi denarja, ki jih praktično vsi poznamo? Objavijo jih vsi mediji, o njih govorijo znani bankirji in menedžerji, pa praktično ni nikogar, ki bi te navedbe preveril. Konec koncev se uradu ne nalaga nobenega dela izven predpisanih okvirov in nikakor ne more škoditi, da pridobijo še kakšno dodatno informacijo. Res pa je, da bi moral biti urad dolžan vsako tako navedbo tudi preveriti. Vlada je v svojem mnenju navedla, da ta zakonski predlog podpira vsaj v točki, kjer se zagotovi redno poročanje urada državnemu zboru. Ocenjujemo, da je že to zadosten razlog, da zakonski predlog nadaljuje svojo zakonodajno pot in da poskušamo v času nadaljnjega postopka katero izmed točk dodelati v smeri, da bo sprejemljiva za širši krog poslancev državnega zbora. V tujini finančnim transakcijam posvečajo veliko pozornosti, tudi zaradi tega, ker je na ta način financirana večina kriminalnih dejavnosti, organizirano utajevanje davkov, beg neobdavčenega kapitala v tujino oziroma davčne oaze. Tako imajo tudi podobni uradi v tujini več kot le analitične vloge, če ne drugega, je njihovo sodelovanje s specializiranimi preiskovalci na zelo visoki ravni. V Slovenski ljudski stranki podpiramo vse napore za krepitev pooblastil in izboljšanje učinkovitosti Urada RS za preprečevanje pranja denarja in bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v prvi obravnavi podprli. Ocenjujemo namreč, da je dovolj dobra osnova za nadaljnje delo, če bo le vladna koalicija pokazala dovolj volje in želje, da pozitiven namen, ki izhaja iz zakonskega predloga, pretvorimo tudi v prakso.«
»V današnjih časih, ko se upravičeno postavljajo vprašanja, kdo nas je pahnil v položaj, v katerem se vse težje prebijamo skozi življenje, ko se sprašujemo, kdo je izpraznil naše banke in kdo je izčrpal naša podjetja, nobena pobuda, ki vodi k večjemu nadzoru nad finančnim poslovanjem, ni in ne more biti zavržena. In podobno je s tem zakonom. Imamo priložnost, da skupaj v času parlamentarnega postopka oblikujemo katero izmed izboljšav na tem področju tudi skozi ta zakonski predlog. Res je, da je podelitev preiskovalnih pooblastil Uradu RS za preprečevanje pranja denarja velik korak, ki nekoliko posega v sistemsko ureditev celotnega preiskovalnega in nadalje kazenskega postopka. Vendar se po drugi strani tudi zelo težko strinjamo z mnenjem vlade, da je urad ustanovljen zgolj zato, da kot administrativni organ znotraj Ministrstva RS za finance nastopa v vlogi posrednika med finančnimi institucijami in organi pregona. Zgolj administrativnih organov imamo v naši državi že daleč preveč, vse premalo pa je organov, ki dejansko ukrepajo.
V Slovenski ljudski stranki razumemo namero predlagatelja tega zakona kot poskus krepitve Urada RS za preprečevanje pranja denarja v okviru širšega obsega njegovih nalog, tudi v smeri, da bo lahko posamezne sumljive posle in transakcije pregledal pobliže in podrobneje. S tem, po naši oceni, ni nič narobe, seveda če ob tem aktivno sodeluje tudi z ostalimi organi za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj. Poleg preiskovalnih pooblastil predlagatelji zakona predlagajo tudi širitev kroga pobudnikov, ki bi lahko na urad naslovili pisno obrazloženo pobudo, v kateri bi opozorili na določene odkrite nepravilnosti v zvezi s finančnimi tokovi. Na tem mestu, spoštovane kolegice in kolegi, je resnično težko razumeti, kaj naj bi bilo narobe s tem, da se urad opozori na neko nepravilnost. Ali ni to, konec koncev, dolžnost slehernega izmed nas? Ali ne obstajajo določene javne skrivnosti v zvezi z določenimi tokovi denarja, ki jih praktično vsi poznamo? Objavijo jih vsi mediji, o njih govorijo znani bankirji in menedžerji, pa praktično ni nikogar, ki bi te navedbe preveril. Konec koncev se uradu ne nalaga nobenega dela izven predpisanih okvirov in nikakor ne more škoditi, da pridobijo še kakšno dodatno informacijo. Res pa je, da bi moral biti urad dolžan vsako tako navedbo tudi preveriti. Vlada je v svojem mnenju navedla, da ta zakonski predlog podpira vsaj v točki, kjer se zagotovi redno poročanje urada državnemu zboru. Ocenjujemo, da je že to zadosten razlog, da zakonski predlog nadaljuje svojo zakonodajno pot in da poskušamo v času nadaljnjega postopka katero izmed točk dodelati v smeri, da bo sprejemljiva za širši krog poslancev državnega zbora. V tujini finančnim transakcijam posvečajo veliko pozornosti, tudi zaradi tega, ker je na ta način financirana večina kriminalnih dejavnosti, organizirano utajevanje davkov, beg neobdavčenega kapitala v tujino oziroma davčne oaze. Tako imajo tudi podobni uradi v tujini več kot le analitične vloge, če ne drugega, je njihovo sodelovanje s specializiranimi preiskovalci na zelo visoki ravni. V Slovenski ljudski stranki podpiramo vse napore za krepitev pooblastil in izboljšanje učinkovitosti Urada RS za preprečevanje pranja denarja in bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v prvi obravnavi podprli. Ocenjujemo namreč, da je dovolj dobra osnova za nadaljnje delo, če bo le vladna koalicija pokazala dovolj volje in želje, da pozitiven namen, ki izhaja iz zakonskega predloga, pretvorimo tudi v prakso.«