Ljubljana, 3. april 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 15. točki dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu v okviru rednega postopka, je šesti dan zasedanja Državnega zbora Republike Slovenije na 23. redni seji predstavil poslanec SLS Jakob Presečnik:
»Če začnem s tem, da bosta letošnje in prihodnje leto zagotovo za slovensko kmetijstvo dve najbolj prelomni v zadnjih 20-ih letih, prinesli pa bosta, žal, več slabih kot dobrih obetov. V začetku letošnjega leta je prišlo do uveljavitve obveznega knjigovodstva za kmetije, pri katerih skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v prihodnjem letu presega 7.500 evrov. Prav tako se je z začetkom letošnjega leta izteklo prehodno obdobje, v katerem se je kmetom v davčno osnovo iz naslova opravljanja osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti vštevalo 50 % subvencij. Po oceni to za kmete predstavlja približno 10 milijonov dodatnega davčnega bremena. Potem je tu še davek na nepremičnine. Vemo, kaj je z njim, kakšna usoda ga je doletela, nedorečenosti glede izvajanja neposrednih plačil v obdobju 2015–2020, ukinitev mlečnih kvot 2015. Povrh vsega pa je lastnike gozdov pred 2 mesecema prizadel še katastrofalni žled, ki je številnim lastnikom gozdov odnesel nekajletni zaslužek in jih spravil v obup. Vsebina predlaganega zakona je obširna, kar preobširna za spremembo zakona, sicer pa predstavlja sistemsko podlago za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike v prihajajoči finančni perspektivi. Vzpostavlja namreč rešitve za dolgoročno načrtovanje razvoja kmetijstva in živilstva, vzpostavlja inštitut varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, dodaja nove pristojnosti Javne agencije za varstvo konkurence in skrajšuje plačilne roke za živila. S predlaganim zakonom se zaostrujejo tudi pogoji za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in pogoji za promet s kmetijskimi pridelki. Z drugimi besedami - prepovedujejo se tako imenovane dvoživke, torej tisti, ki imajo status kmeta in samostojnega podjetnika hkrati. Ne bodo smeli na eni strani kupovati sadja ali zelenjave kot samostojni podjetniki in ga na drugi strani prodajati kot kmetje. Temu smo bili priča predvsem lani. Se nam pa sicer zdi nekoliko nenavadno, in to so nekatere institucije na področju kmetijstva tudi opozarjale, da takšna prepoved velja samo za kmete, ampak po drugi strani je treba stvari začeti urejati, in če je v tem primeru zaradi afere, je pač kmetijstvo očitno prvo na vrsti. Nenazadnje so dvoživke tudi univerzitetni profesorji, ki lahko predavajo na več fakultetah, javnih in zasebnih, tukaj so na primer mizarji, ki dopoldne delajo v mizarskem podjetju, popoldne pa v lastni delavnici, da o zdravnikih, zaposlenih v sistemu javnega zdravstva, ki v prostem času delajo kot zasebniki, sploh ne govorim. Tudi o tem je bilo v preteklih tednih mnogo govora. A ne glede na te pomisleke bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagano novelo Zakona o kmetijstvu podprli.«
»Če začnem s tem, da bosta letošnje in prihodnje leto zagotovo za slovensko kmetijstvo dve najbolj prelomni v zadnjih 20-ih letih, prinesli pa bosta, žal, več slabih kot dobrih obetov. V začetku letošnjega leta je prišlo do uveljavitve obveznega knjigovodstva za kmetije, pri katerih skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v prihodnjem letu presega 7.500 evrov. Prav tako se je z začetkom letošnjega leta izteklo prehodno obdobje, v katerem se je kmetom v davčno osnovo iz naslova opravljanja osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti vštevalo 50 % subvencij. Po oceni to za kmete predstavlja približno 10 milijonov dodatnega davčnega bremena. Potem je tu še davek na nepremičnine. Vemo, kaj je z njim, kakšna usoda ga je doletela, nedorečenosti glede izvajanja neposrednih plačil v obdobju 2015–2020, ukinitev mlečnih kvot 2015. Povrh vsega pa je lastnike gozdov pred 2 mesecema prizadel še katastrofalni žled, ki je številnim lastnikom gozdov odnesel nekajletni zaslužek in jih spravil v obup. Vsebina predlaganega zakona je obširna, kar preobširna za spremembo zakona, sicer pa predstavlja sistemsko podlago za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike v prihajajoči finančni perspektivi. Vzpostavlja namreč rešitve za dolgoročno načrtovanje razvoja kmetijstva in živilstva, vzpostavlja inštitut varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, dodaja nove pristojnosti Javne agencije za varstvo konkurence in skrajšuje plačilne roke za živila. S predlaganim zakonom se zaostrujejo tudi pogoji za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in pogoji za promet s kmetijskimi pridelki. Z drugimi besedami - prepovedujejo se tako imenovane dvoživke, torej tisti, ki imajo status kmeta in samostojnega podjetnika hkrati. Ne bodo smeli na eni strani kupovati sadja ali zelenjave kot samostojni podjetniki in ga na drugi strani prodajati kot kmetje. Temu smo bili priča predvsem lani. Se nam pa sicer zdi nekoliko nenavadno, in to so nekatere institucije na področju kmetijstva tudi opozarjale, da takšna prepoved velja samo za kmete, ampak po drugi strani je treba stvari začeti urejati, in če je v tem primeru zaradi afere, je pač kmetijstvo očitno prvo na vrsti. Nenazadnje so dvoživke tudi univerzitetni profesorji, ki lahko predavajo na več fakultetah, javnih in zasebnih, tukaj so na primer mizarji, ki dopoldne delajo v mizarskem podjetju, popoldne pa v lastni delavnici, da o zdravnikih, zaposlenih v sistemu javnega zdravstva, ki v prostem času delajo kot zasebniki, sploh ne govorim. Tudi o tem je bilo v preteklih tednih mnogo govora. A ne glede na te pomisleke bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagano novelo Zakona o kmetijstvu podprli.«