Ministra dr. Uroš Grilc in Metod Dragonja odgovorila poslancu SLS Francu Pukšiču na vprašanje v zvezi s sporazumom med ljubiteljskimi kulturnimi organizacijami in Zavodom IPF
SLS Slovenska ljudska stranka

Četrtek, 10. April 2014 ob 07:36

Ljubljana, 10. 4. 2014 - Poslanec SLS Franc Pukšič je pred časom na ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Metoda Dragonjo in ministra za kulturo dr. Uroša Grilca naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s sporazumom med ljubiteljskimi kulturnimi organizacijami in Zavodom IPF, na katerega sta ministra tudi odgovorila. Celoten odgovor si lahko preberete v nadaljevanju.

 

ODGOVOR OBEH MINISTROV POSLANCU SLS FRANCU PUKŠIČU:

 

Spoštovani,

 

poslanec Franc Pukšič je na ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo in na ministra za kulturo naslovil poslansko vprašanje v zvezi s sporazumom med ljubiteljskimi kulturnimi organizacijami in Zavodom IPF. V nadaljevanju vam posredujemo odgovor obeh ministrstev.

 

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 68/08 in 11/2013; v nadaljnjem besedilu_ ZASP) v skladu z mednarodnimi pogodbami in evropskim pravnim redom zagotavlja avtorjem in imetnikom sorodnih pravic ustrezne moralne, materialne in druge pravice, ki jim omogočajo, da za uporabo svojih varovanih del prejemajo avtorske honorarje in nadomestila.

 

Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - Zavod IPF je kolektivna organizacija, ki na podlagi dovoljenja Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu_ urad) št. 800-9/96 z dne 7. 11. 2000 kolektivno upravlja pravice izvajalcev in proizvajalcev na že objavljenih fonogramih v naslednjih primerih njihovega izkoriščanja: 1. javne priobčitve fonogramov (male glasbene pravice), vključno z javnim prenašanjem in radiodifuzno retransmisijo; 2. reproduciranja fonogramov za privatno ali drugo lastno uporabo; 3. kabelske retransmisije fonogramov, razen pri lastnih oddajanjih RTV organizacij; 4. dajanja v najem fonogramov; 5. reproduciranja in javne priobčitve fonogramov v okviru propagandnih sporočil, ki trajajo do 60 sekund. Dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v zvezi z reproduciranjem fonogramov s tonskim snemanjem za privatno ali drugo lastno uporabo se nanaša samo na razdeljevanje nadomestil med upravičene izvajalce in proizvajalce fonogramov.

 

Če se fonogram, ki je bil izdan za komercialne namene, ali njegov posnetek uporabi za radiodifuzno oddajanje ali kakšno drugo obliko javne priobčitve, je dolžan uporabnik vsakokrat plačati proizvajalcu fonogramov enkratno primerno nadomestilo (prvi odstavek 130. člena ZASP). Polovico nadomestila mora proizvajalec fonogramov izplačati izvajalcem, katerih izvedbe so posnete na uporabljenem fonogramu, če niso s pogodbo med njimi določeni drugačni deleži (drugi odstavek 130. člena ZASP). Navedeno pravico do nadomestila kolektivno upravlja Zavod IPF. Vsi, ki javno priobčijo fonogram, npr. predvajajo fonogram na prireditvi, morajo torej Zavodu IPF plačati nadomestilo, ki pripada proizvajalcu fonograma (in polovica od tega izvajalcem). Enako kot mora organizator javne prireditve plačati elektriko, najem prostora, varovanje ipd., mora plačati ustrezen avtorski honorar in nadomestilo tudi za uporabo avtorskih del in predmetov varstva sorodnih pravic, v tem primeru komercialno izdanih fonogramov (s posnetimi izvedbami glasbe).

 

S tarifo za uporabo varovanih del se določita višina in način izračunavanja avtorskega honorarja ali nadomestila, ki ga mora posamezni uporabnik plačati kolektivni organizaciji za uporabo dela iz repertoarja kolektivne organizacije (prvi odstavek 156. člena ZASP). Tarifo določita kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov s skupnim sporazumom, če pa to ni mogoče, določi tarifo Svet za avtorsko pravo (drugi odstavek 156. člena ZASP). Kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov uredita v skupnem sporazumu poleg tarife tudi_ pogoje uporabe varovanih del glede na različne okoliščine uporabe; okoliščine uporabe, zaradi katerih se plačilo avtorskega honorarja ali nadomestila po tarifi zviša, zniža ali oprosti; rok in način plačila avtorskega honorarja ali nadomestila, način plačila avtorskega honorarja ali nadomestila in morebitni poračun glede na začasno tarifo, če se s skupnim sporazumom prvič določa tarifa za neko vrsto uporabe varovanih del (četrti odstavek 157. člena ZASP).

 

V preteklosti je bilo podanih več predlogov za spremembo ZASP, s katerimi bi se določila nova izjema iz varstva avtorske in sorodnih pravic (torej prosta uporaba) v korist gasilskih društev in drugih društev, ki opravljajo humanitarno dejavnost in delujejo v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Teh predlogov ni bilo mogoče sprejeti, ker bi s takšno ureditvijo Republika Slovenija kršila mednarodne pogodbe, ki jo zavezujejo, in evropski pravni red. Pri obravnavi prejetih predlogov je bilo med drugim ugotovljeno, da zakonodaje držav, na katere so se v obrazložitvi predlogov sklicevali nekateri predlagatelji, ne določajo proste (brezplačne) uporabe varovanih del v korist gasilskih društev ali društev, ki opravljajo humanitarno dejavnost, ampak le omogočajo, da kolektivna organizacija pod določenimi pogoji uporabe varovanih del uporabniku omogoči nižje plačilo nadomestila ali ga plačila oprosti. ZASP že zdaj omogoča, da se kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov dogovorita za okoliščine uporabe, zaradi katerih se plačilo nadomestila zniža ali oprosti.

 

Zavod IPF ter Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije kot reprezentativni združenji uporabnikov, ki praviloma ljubiteljsko delujejo na področju kulture (ter tudi Turistična zveza Slovenije, Slovenska turistična organizacija in Gasilska zveza Slovenije kot reprezentativna združenja drugih uporabnikov) so 27. junija 2012 sklenili Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena (Uradni list RS, št. 51/12; v nadaljnjem besedilu_ Sporazum). V njem so se med drugim dogovorili za splošno tarifo, diskontirano tarifo (pogoje za nižjo tarifo od splošne), splošne pogoje, poročanje o uporabi in trajanje sporazuma (do 31. 12. 2017, z možnostjo tihega podaljševanja za eno koledarsko leto ali odpovedi). V skladu s šestim odstavkom 157. člena ZASP je petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (21. julija 2012) Sporazum začel veljati za vse istovrstne uporabnike varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF. Z objavo Sporazuma v Uradnem listu Republike Slovenije se šteje, da so bili z vsebino tega Sporazuma seznanjeni vsi.

 

Zavod IPF ter Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije (ter druga reprezentativna združenja uporabnikov, ki so tudi podpisala Sporazum) so sporazumno določili med drugim višino splošne tarife, višino znižane tarife in pogoje za uporabo znižane tarife. Splošna tarifa za prireditev, na kateri je do 300 obiskovalcev, znaša 90 EUR, če je na prireditvi od 6.000 do 7.000 obiskovalcev pa 750 EUR. Znižana tarifa za prireditev, na kateri je do 300 obiskovalcev, znaša 30 ali 60 EUR, če je na prireditvi do 7.000 obiskovalcev pa 250 ali 500 EUR, odvisno od tega, ali organizator prireditve vnaprej prijavi prireditev in po prireditvi predloži poročilo z določenimi podatki ali pa prireditev le prijavi, ne da bi poslal poročilo z določenimi podatki. Z vsebino Sporazuma, vključno s splošno in znižano tarifo ter pogoji za znižanje tarife, sta Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije soglašala. Iz sporazuma izhaja, da so Zavod IPF ter Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije med okoliščinami uporabe fonogramov, ki vplivajo na znižanje tarife, določila predvsem okoliščine, povezane s prijavo prireditve, številom obiskovalcev, poročanje o uporabi fonogramov. Drugih okoliščin uporabe, ki bi vplivale na znižanje ali oprostitev tarife, v smislu uporabe fonogramov na prireditvah, ki so namenjene razširjanju kulturnih vsebin in ohranjanju slovenske kulture (torej prireditvah, pri katerih se praviloma zasleduje nekomercialni namen), nista določila.

 

Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo oziroma urad kot njegov organ v sestavi, ki je pristojen za nadzor nad delovanjem kolektivnih organizacij, so seznanjeni s sklenjenim Sporazumom, vendar pa niti ministrstvi niti urad nimajo pristojnosti za poseganje v Sporazum, ki so ga sklenili Zavod IPF ter Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije, in tudi nimajo pristojnosti za odločanje o tem, ali je tarifa, določena s Sporazumom, ustrezna ali ne.

 

Vsakdo, ki izkaže pravni interes, lahko zahteva, da Svet za avtorsko pravo ugotovi, ali je objavljeni skupni sporazum v skladu z določbami ZASP in ali je tarifa, določena s tem sporazumom, primerna, razen če je o tem vprašanju Svet za avtorsko pravo že odločil (drugi odstavek 157.a člena ZASP). Svet za avtorsko pravo je torej tisti, ki lahko preveri skladnost Sporazuma z določbami ZASP in preveri, ali je tarifa, določena s Sporazumom, primerna tarifa glede na kriterije iz tretjega odstavka 156. člena ZASP. Če bi Svet za avtorsko pravo ugotovil, da s Sporazumom določena tarifa ni primerna, bi določil primerno tarifo, ob upoštevanju kriterijev iz tretjega odstavka 156. člena ZASP. V takšnem primeru bi pravnomočna odločba Sveta za avtorsko pravo postala sestavni del Sporazuma oziroma bi ga v tem delu nadomestila.

 

Zavod IPF ter Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije lahko tudi začnejo pogajanja za spremembo, dopolnitev ali prenehanje Sporazuma (in sklenitev novega), po enakem postopku, kot je določen za sklenitev skupnega sporazuma (157. člen ZASP), zlasti če ugotovijo, da v Sporazumu določenih vprašanj niso ustrezno uredili.

Delovanje Zavoda IPF kot kolektivne organizacije nadzoruje urad v okviru svojih pristojnosti po ZASP. Kolektivne organizacije delujejo podobno kot banke ali družbe, ki upravljajo s premoženjem tretjih oseb, saj poslujejo za račun avtorjev in drugih imetnikov pravic (146. člen ZASP). Kolektivne organizacije bi zato morale delovati transparentno in bi morale imetnikom pravic, ki jih zastopajo, ter organu, ki nadzoruje njihovo delovanje, brez omejitev posredovati katere koli podatke o svojem delovanju kot kolektivne organizacije. Urad lahko od kolektivne organizacije kadar koli zahteva poročila o poslovnih zadevah, kakor tudi vpogled v poslovne knjige in druge poslovne dokumente v potrebnem obsegu na podlagi obrazložene in natančne pisne zahteve za pregled predmeta, določenega v zahtevi (drugi odstavek 162. člena ZASP). Nadzor urada je zato že vnaprej omejen, saj mora imeti urad še pred izvedbo nadzora dovolj podatkov, da lahko obrazloži natančno pisno zahtevo za pregled določenega vprašanja v poslovanju kolektivne organizacije. V praksi se urad sooča z nepripravljenostjo kolektivnih organizacij do sodelovanja z njim ter odklanjanja posredovanja večine zahtevanih podatkov, čeprav urad natančno pisno obrazloži svojo zahtevo. Nadzor urada nad delovanjem kolektivnih organizacij je zato zelo otežen. S spremembami ZASP leta 2004 je bilo v primerjavi s prej veljavnimi določbami sicer težišče nadzora kolektivnih organizacij preneseno z urada na imetnike pravic oziroma člane kolektivnih organizacij, ki pa svojega nadzora nad kolektivno organizacijo pogosto ne izvajajo v ustreznem obsegu.

 

Zavod IPF zastopa poleg proizvajalcev fonogramov tudi izvajalce glasbe. Če izvajalci glasbe menijo, da Zavod IPF njihovih pravic ne upravlja dovolj učinkovito in gospodarno, lahko prek svojih predstavnikov v organih Zavoda IPF predlagajo ustrezne spremembe v delovanju Zavoda IPF. Lahko se tudi odločijo za ustanovitev svoje kolektivne organizacije, ki bo morala za pridobitev dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic izkazati, da bi lahko zagotovila učinkovitejše in gospodarnejše upravljanje pravic ter da bi na podlagi pogodb z imetniki pravic upravljala z obsežnejšim repertoarjem varovanih del kakor obstoječa kolektivna organizacija - Zavod IPF (3. točka prvega odstavka 149. člena ZASP).

 

Ministrstvo za kulturo ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo po ZASP nimata pristojnosti zahtevati revizije poslovanja kolektivnih organizacij, kot sta Združenje SAZAS in Zavod IPF. Tudi urad nima pristojnosti za izvedbo revizije poslovanja kolektivne organizacije.

 

Določbe ZASP o avtorski in sorodnih pravicah so usklajene z mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificirala Republika Slovenija, in evropskim pravnim redom ter so že zdaj sistemsko primerljive z določbami drugih držav članic Evropske unije, vključno z določbami o varstvu pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Določbe ZASP že zdaj zagotavljajo ustrezno varstvo avtorjem in imetnikom sorodnih pravic, vključno izvajalcem in proizvajalcem fonogramov. Pri izvajanju ZASP se pojavljajo nekatere težave predvsem na področju delovanja kolektivnih organizacij.

 

V preteklih dveh letih je bilo na področju avtorske in sorodnih pravic ter kolektivnega upravljanja teh pravic sprejetih več predpisov, zato bo potrebno ustrezno spremeniti tudi določbe ZASP. V letu 2014 so načrtovane spremembe in dopolnitve ZASP, s katerimi bodo v slovenski pravni red prenesene določbe Direktive 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (UL L 299, 27. 10. 2012, str. 5). Hkrati nameravamo predlagati nekatere spremembe za izboljšanje pravnega okvira delovanja kolektivnih organizacij in njihovega nadzora ter zagotovitev ustreznejšega okolja za kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic. Najkasneje do 10. aprila 2016 pa bo potrebno določbe ZASP v celoti uskladiti z Direktivo 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L 84, 20. 3. 2014, str. 72–98).

Zadnje objave

Sat, 27. Oct 2018 at 18:12

1401 ogledov

V Škofji Loki z dobro voljo in delovno energijo vstopajo na lokalne volitve
Obiskal jih je tudi Robert Strah, županski kandidat SDS, in se zahvalil za podporo SLS pri kandidaturi za župana Škofje Loke. Zbrani člani in svetniški kandidati liste SLS v Škofji Loki pa so obljubili, da se bodo pri svojem delu maksimalno potrudili.

Sat, 27. Oct 2018 at 18:10

2354 ogledov

Pogovorni večer: Zakaj je krščanstvo tako pomembno za dobrobit družbe?
Slovenska ljudska stranka vljudno vabi na pogovorni večer ZAKAJ JE KRŠČANSTVO TAKO POMEMBNO ZA DOBROBIT DRUŽBE? Dogodek bo potekal v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana, in sicer v soboto, 3. novembra 2018, ob 19. uri. Skozi zgodovinski oris in kritično refleksijo sedanjosti se bomo vprašali, kako je krščanska misel, tako katoliška, kot protestantska, vplivala na pridobitve naprednih in uspešnih družb, ki jih cenimo še danes, in sicer tako verujoči, kot neverujoči. Osredotočili se bomo tudi na dobo razsvetljenstva in vzroke, ki vodijo Zahod k oddaljevanju od svoje lastne tradicije. Vprašali se bomo, kako se soočati z modernim tokom mišljenja in vsemi ostalimi izzivi, ki bodo neizogibni. Z nami bodo naslednji odlični gostje: dr. Stane Grandadr. Janez Šumradaddr. Jonatan Vinkler Pogovor bo povezoval: Matjaž Lulik Veselimo se srečanja z vami!

Thu, 25. Oct 2018 at 22:19

1790 ogledov

Predstavili kandidate skupne liste SLS in stranke Glas za otroke in družine za ljubljanski mestni svet
Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani so se predstavili kandidati skupne liste  SLS in stranke Glas za otroke in družine za mestni svet MO Ljubljana. Nosilec skupne liste Janez Žagar, dr. Jože Osterc, Janez Podobnik, dr. Andrej Umek in Aleks Leo Vest so predstavili ključne poudarke, s katerimi SLS vstopa v kandidaturo za ljubljanske mestne svetnike. Izpostavili so prizadevanje za to, da za vožnjo po ljubljanski obvoznici ne bi več potrebovali vinjete in da se v Ljubljani za potrebe Ljubljančanov  in drugih prebivalcev vzpostavi tržnico in veletržnico z izključno slovensko lokalno pridelano hrano po sprejemljivih cenah. Prizadevali si bodo tudi za to, da bi ljubljanski mestni svet postal prostor spoštljive in odprte komunikacije. Aleš Primc in Polona Naglič pa sta v imenu stranke Glas za otroke in družine izpostavila prizadevanje, da bi Ljubljana postala družinam čim bolj prijazno mesto, da bi v prihodnje posebno pozornost namenili številnim upokojencem in drugim osamljenim ljudem in se zavzela za več rekreacijskih površin v Ljubljani tudi za domače ljubljenčke. Predsednik SLS Marjan Podobnik  pa je ob podpori kandidatom in kakovostni celotni listi izpostavil, da si bo skupaj s sodelavci prizadeval, da se SLS odpre mestu in da enako kot s podeželskim SLS zadiha tudi z mestnim pljučnim krilom. Čeprav je bilo v Ljubljani pod dosedanjim vodstvom župana Zorana Jankovića in njegove ekipe narejenega tudi veliko pozitivnega, SLS – tako kot SDS in NSi – podpira župansko kandidaturo Anžeta Logarja v prepričanju, da lahko dosedanje dobre projekte nadgradi, neoptimalne pa spremeni.

Thu, 25. Oct 2018 at 22:15

1682 ogledov

SLS v Zagorju ob Savi z doslej najmočnejšo listo
SLS Zagorje ob Savi je danes na novinarski konferenci v Gostišču Ribnik predstavila županskega kandidata SLS, kandidatno listo za občinske svetnike ter Razvojni program SLS za občino Zagorje ob Savi. Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca je povedal, da gre za doslej najmočnejšo listo, na kateri je sedem direktorjev oz. lastnikov uspešnih zagorskih podjetij, trije sedanji in več nekdanjih predsednikov KS, guverner Rotary Slovenija, predsednica Zveze kmetic Slovenije, predsedniki športnih društev in ugledni gospodarji kmetijskih gospodarstev ter drugi uspešni Zagorjani. Ker nas poznate, pa je njihov slogan. Županski kandidat Alojz Slavko Jelševar je oče štirih otrok, glasbenik in dolgoletni direktor visokotehnološkega podjetja JE&GR. Kot je dejal, je čas, da Občina Zagorje dobi drzen razvojni program in ambiciozno ekipo, ki ga bo uresničila. Zagorje mora imeti po njegovih besedah posluh za ustvarjanje delovnih mest prihodnosti – to pa so okoljsko ozaveščena podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Iztok Živko, direktor družbe Tevel iz Kisovca je predstavil projekt energetsko samozadostne Občine Zagorje ob Savi, ki bi bila lahko največja takšna občina in tako zgled v Evropi. Ker je v občini ponovno povišana raven PM10 delcev, je nujno potrebna sprememba miselnosti. Tako kot je bil eden od znanilcev drugačnega načina razmišljanja projekt Manj svečk za manj grobov, ki so ga začeli člani zagorske SLS in so ga povzeli tudi drugi kraji po Sloveniji, bi bili lahko v Zagorju zgled drugim občinam, kjer bi s serijo manjših vetrnih in plinskih elektrarn ter hidroelektrarn na zasebnih površinah ustvarili dovolj električne energije za potrebe vseh zagorskih gospodinjstev. Janez Lipec, guverner Rotary district 1912, ki pokriva Slovenijo in Makedonijo, si želi, da se Zagorje odpre navzven in izkoristi tržno nišo razvoja turizma. Aktivno je treba podpreti lokalne šole, da bodo zagotavljale potrebe trga dela prihodnosti. Izkoristiti  je treba naravne potenciale in ljudi, ki imajo znanje, voljo in delovne navade, takšnih pa je v Zagorju dovolj. Delo mora znova postati vrednota. Neda Starman Ržišnik, predsednica Konjeniškega kluba Vajkard Valvasor je predstavila projekt razvoja termalnega in eko turizma v Zagorski dolini s postavitvijo informacijskih tabel in zemljevidov ter odprtjem turistično informativne pisarne in info točke v Zagorje. Predstavila je idejni projekt obnove Medijskih toplic kot ekskluzivnih term v stilu časa Vajkarda Valvasorja, ki bi bile povezane z obnovljenim Medijskim Gradom, kjer bi se izvajale grajske poroke. Boštjan Ocepek, predsednik krajevne skupnosti Šentlambert, je povedal, da mu je program SLS zelo blizu, saj temelji na enakomernem razvoju vseh krajev v občini. Tudi za Občino Zagorje bi bilo dobro, da bi namenila več sredstev za obnovo cest in družbenega življenja na okoliških vaseh. Te so sicer lepo urejene tudi zaradi veliko prostovoljnega dela, ki ga naredijo krajani.

Thu, 25. Oct 2018 at 22:14

2643 ogledov

SLS samozavestno na lokalnih volitvah: »Ker nas poznate«
Na predstavitvi v Kobilju je županske kandidate podprl predsednik SLS Marjan Podobnik in predstavil glavne vsebinske poudarke delovanja SLS. Povedal je, da je SLS stranka, ki spoštuje sočloveka, družino, delo, lastnino in domovino in je odprta za vse, razen za podpornike skrajnih stališč. Izpostavil je uspešnost dela županov in občinskih svetnikov SLS, kar je tudi razlog za optimizem pred prihajajočimi volitvami. SLS je imela doslej 32 županov izvoljenih na svoji listi, skupaj z neodvisnimi in skupnimi kandidati s podporo SLS pa je v Klubu županov SLS sodelovalo 42 županj in županov. Podobnik je izrazil pričakovanje, da bo Klub županov SLS tudi v prihodnje ostal številčno najmočnejši. Sledila je predstavitev Roberta Ščapa, župana Občine Kobilje, Cvetke Ficko, županje Občine Grad, Ludvika Novaka, župana Občine Puconci, Franca Horvata, župana Občine Tišina in Antona Törnarja,  župana Občine Črenšovci. Župani so bili enotni, da je treba povečati sredstva za takoimenovano povprečnino, s čimer bi zagotovili intenzivnejši razvoj tudi manjših podeželskih in obmejnih občin. Zavzeli so se tudi za čimprejšnjo ustanovitev pokrajin ter prenos dela državnih pristojnosti in sredstev z državne ravni na prihodnje pokrajine. Marjan Podobnik je predstavljena prizadevanja županje in županov v celoti podprl. Kasneje se je predsednik SLS v občini Kidričevo srečal s kandidatom SLS za župana Damjanom Medvedom in kandidati SLS za občinski svet ter podprl njihovo kandidaturo.

Thu, 25. Oct 2018 at 22:12

2142 ogledov

Dr. Darinka Fakin že petič za županjo Občine Majšperk
Dr. Darinka Fakin živi z možem Brankom in sinom Tomažem v Majšperku. Funkcijo županje opravlja nepoklicno, saj je kot redna profesorica zaposlena na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za strojništvo, na Oddelku za Oblikovanje in tekstilne materiale. Osnovno šolo je obiskovala v Majšperku in nadaljevala šolanje na Gimnaziji Dušana Kvedra Ptuj. Dodiplomski študij je končala na takratni Tehniški fakulteti Maribor in se leta 1985 zaposlila v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku. Med delom je kot mlada raziskovalka končala tudi magistrski študij. Po več kot 15-letnem delu v industriji se je leta 2000 zaposlila na Fakulteti za strojništvo, kjer je leta 2004 tudi doktorirala. Med delom je vseskozi aktivna tudi na raziskovalnem področju, je avtorica ali soavtorica številnih izvirnih znanstvenih člankov, patentov, raziskovalnih nalog, elaboratov, študij, strokovnih člankov, avtorica in soavtorica učbenikov in navodil za vaje. V lokalno politiko se je vključila že leta 1994, ko je nastala naša Občina Majšperk. V prvem mandatu je bila predsednica Občinskega sveta, v drugem podžupanja in sedaj opravlja že četrti mandat funkcijo županje. Ta funkcija ji predstavlja velik izziv, saj vemo, da je uvedba lokalne samouprave prinesla tudi lokalnemu okolju velike priložnosti. To se opazi skoraj na vsakem koraku. V teh letih so izvedli številne pomembne investicije na področju infrastrukture, izobraževanja, športa, kulture, turizma, gospodarstva, varovanja in urejanja okolja ter na področju delovanja društev. Vse to jim je uspelo, ker so bili sposobni delati skupaj.
Teme
dragonja Grilc kulturne organizacije Obvestila odgovor pukšič Zavod IPF

Prijatelji

SLS Sv. Trojica v Slovenskih GoricahSLS Sv. Jurij v Slovenskih goricahSLS Sveta AnaSLS ŠentiljSLS PesnicaSLS LenartSLS KungotaSLS CerkvenjakSLS BenediktSLS PivkaSLS PostojnaSLS SežanaAnton  ŠkofSLS KoperSLS KomenSLS IzolaSLS DivačaSLS Hrpelje-KozinaSLS Ilirska BistricaSLS Gornji GradSLS LjubnoSLS LučeSLS MozirjeSLS NazarjeSLS Rečica ob SavinjiSLS Šmartno ob PakiSLS ŠoštanjSLS VelenjeSLS Središče ob DraviSLS CirkulaneSLS DestrnikSLS Dornava

NAJBOLJ OBISKANO

Ministra dr. Uroš Grilc in Metod Dragonja odgovorila poslancu SLS Francu Pukšiču na vprašanje v zvezi s sporazumom med ljubiteljskimi kulturnimi organizacijami in Zavodom IPF