Ljubljana, 23. april 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 2. točki dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah, nujni postopek, je drugi dan zasedanja Državnega zbora Republike Slovenije na 24. redni seji predstavila poslanka SLS Jasmina Opec_
»Se še spomnite, kako so nas učili v osnovni šoli? Nekako takole je šlo: »Slovenija ima pomembno geostrateško lego. Kot tranzitna država ima veliko vlogo v transportu blaga. Slovenija nudi odlično povezavo z vzhodno Evropo. Skozi našo državo kljub njeni majhnosti tečeta dva pomembna prometna koridorja, in sicer 5. in 10. panevropski koridor, to je povezava med Barcelono in Kijevom ter Salzburgom in Solunom.« Če bi obveljal tisti znameniti slovenski rek, kar se Janezek nauči, to Janezek zna, bi se te značilnosti Slovenije, naše prednosti, odrazile tudi v naši trošarinski politiki. Svoje naravne značilnosti bi obrnili v svojo korist, v korist našega proračuna in v korist boljšega življenja naših državljank in državljanov. Če bi v Sloveniji imeli nižje trošarine kot v sosednjih državah, bi verjetno videli naslednjo sliko, kot jo danes vidijo v Luksemburgu, v državi, ki ima nekako podobne značilnosti kot Slovenija. Vsak voznik tovornjaka, ki prestopi mejo s Slovenijo, bi natočil gorivo v Sloveniji in si hkrati kupil zavojček cigaret. Ko bi zapustil našo državo, bi vedeli, da nam je poleg uničenih cest pustil še velik prispevek v državnem proračunu. Poletje. Ob avtocesti med avstrijsko in hrvaško mejo so vsa počivališča polna turistov s celotne Evrope, ki se odpravljajo na jug na dopust. Oče toči gorivo, mama ta čas pije kavo Barcaffe, otroci jedo sladoled Ljubljanskih mlekarn. Vmes še kupijo cigarete za čas dopustovanja na Hrvaškem, ker so v Sloveniji cenejše. Ko se vračajo, storijo enako. Tisti, ki se vozijo na delo v Avstrijo in Nemčijo tako iz Slovenije kot s Hrvaške preko Slovenije, natočijo gorivo v Sloveniji, zraven vzamejo še škatle cigaret za svoje prijatelje in zabojček dobrega slovenskega piva. Če se še nekoliko poigramo s številkami. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je 2012 cestne mejne prehode s Hrvaško prečkalo skoraj 10,2 milijona potniških vozil. Če predpostavimo, da imajo v povprečju 50 litrski rezervoar, od katerega država skupaj pobere 42 evrov, potem končni priliv v slovenski proračun samo iz tega naslova znese 428,4 milijona evrov. Koliko se je želelo z nepremičninskim davkom? Kakšna pa je realna slika? Zaradi nenehnega dviganja trošarin, ki pripelje do višjih cen goriva, cigaret in alkohola v Sloveniji kot sosednjih državah, tujci točijo gorivo pred vstopom v Slovenijo in takoj iz nje, pijejo kavo Franck na hrvaških počivališčih, jedo sladoled Ledo in se osvežijo s Karlovačkim pivom. Od tranzitnega tovornega prometa nam ostanejo samo uničene ceste, katerih popravilo ponovno plačajo slovenski državljani. Namesto da bi jih prek trošarinske politike obnavljali tudi tisti, ki jih uničujejo. Slovenci, predvsem tisti, ki živimo blizu meje, točimo gorivo na bencinskih črpalkah v sosednjih državah, pivo kupujemo v supermarketih preko meja. Mimogrede, slovensko pivo v bližini Budimpešte je veliko cenejše kot v Sloveniji. Cigarete dobavljamo iz držav, kjer so cenejše. Naši finančniki si belijo glave, kako zapolniti proračunsko luknjo. Avstrijski, madžarski, italijanski in hrvaški finančniki pa nam pišejo pisma zahvale, ker z neustrezno domačo trošarinsko politiko polnimo njihove državne proračune. Ne samo, da ponovno obremenjujete naše državljane, še tistemu prilivu v državni proračun, ki bi lahko na najbolj enostaven način prišel od drugod, se odpovedujete. Ker smo v Slovenski ljudski stranki prepričani, da je taka trošarinska politika napačna, predlagane novele ne bomo podprli.«
»Se še spomnite, kako so nas učili v osnovni šoli? Nekako takole je šlo: »Slovenija ima pomembno geostrateško lego. Kot tranzitna država ima veliko vlogo v transportu blaga. Slovenija nudi odlično povezavo z vzhodno Evropo. Skozi našo državo kljub njeni majhnosti tečeta dva pomembna prometna koridorja, in sicer 5. in 10. panevropski koridor, to je povezava med Barcelono in Kijevom ter Salzburgom in Solunom.« Če bi obveljal tisti znameniti slovenski rek, kar se Janezek nauči, to Janezek zna, bi se te značilnosti Slovenije, naše prednosti, odrazile tudi v naši trošarinski politiki. Svoje naravne značilnosti bi obrnili v svojo korist, v korist našega proračuna in v korist boljšega življenja naših državljank in državljanov. Če bi v Sloveniji imeli nižje trošarine kot v sosednjih državah, bi verjetno videli naslednjo sliko, kot jo danes vidijo v Luksemburgu, v državi, ki ima nekako podobne značilnosti kot Slovenija. Vsak voznik tovornjaka, ki prestopi mejo s Slovenijo, bi natočil gorivo v Sloveniji in si hkrati kupil zavojček cigaret. Ko bi zapustil našo državo, bi vedeli, da nam je poleg uničenih cest pustil še velik prispevek v državnem proračunu. Poletje. Ob avtocesti med avstrijsko in hrvaško mejo so vsa počivališča polna turistov s celotne Evrope, ki se odpravljajo na jug na dopust. Oče toči gorivo, mama ta čas pije kavo Barcaffe, otroci jedo sladoled Ljubljanskih mlekarn. Vmes še kupijo cigarete za čas dopustovanja na Hrvaškem, ker so v Sloveniji cenejše. Ko se vračajo, storijo enako. Tisti, ki se vozijo na delo v Avstrijo in Nemčijo tako iz Slovenije kot s Hrvaške preko Slovenije, natočijo gorivo v Sloveniji, zraven vzamejo še škatle cigaret za svoje prijatelje in zabojček dobrega slovenskega piva. Če se še nekoliko poigramo s številkami. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je 2012 cestne mejne prehode s Hrvaško prečkalo skoraj 10,2 milijona potniških vozil. Če predpostavimo, da imajo v povprečju 50 litrski rezervoar, od katerega država skupaj pobere 42 evrov, potem končni priliv v slovenski proračun samo iz tega naslova znese 428,4 milijona evrov. Koliko se je želelo z nepremičninskim davkom? Kakšna pa je realna slika? Zaradi nenehnega dviganja trošarin, ki pripelje do višjih cen goriva, cigaret in alkohola v Sloveniji kot sosednjih državah, tujci točijo gorivo pred vstopom v Slovenijo in takoj iz nje, pijejo kavo Franck na hrvaških počivališčih, jedo sladoled Ledo in se osvežijo s Karlovačkim pivom. Od tranzitnega tovornega prometa nam ostanejo samo uničene ceste, katerih popravilo ponovno plačajo slovenski državljani. Namesto da bi jih prek trošarinske politike obnavljali tudi tisti, ki jih uničujejo. Slovenci, predvsem tisti, ki živimo blizu meje, točimo gorivo na bencinskih črpalkah v sosednjih državah, pivo kupujemo v supermarketih preko meja. Mimogrede, slovensko pivo v bližini Budimpešte je veliko cenejše kot v Sloveniji. Cigarete dobavljamo iz držav, kjer so cenejše. Naši finančniki si belijo glave, kako zapolniti proračunsko luknjo. Avstrijski, madžarski, italijanski in hrvaški finančniki pa nam pišejo pisma zahvale, ker z neustrezno domačo trošarinsko politiko polnimo njihove državne proračune. Ne samo, da ponovno obremenjujete naše državljane, še tistemu prilivu v državni proračun, ki bi lahko na najbolj enostaven način prišel od drugod, se odpovedujete. Ker smo v Slovenski ljudski stranki prepričani, da je taka trošarinska politika napačna, predlagane novele ne bomo podprli.«