Ljubljana, 23. april 2014 - Stališče Poslanske skupine SLS k 7. točki dnevnega reda, to je na tretjo obravnavo Predloga zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, je drugi dan zasedanja Državnega zbora Republike Slovenije na 24. redni seji predstavil poslanec SLS Jakob Presečnik.
»V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo vsako ureditev, ki bi prinesla zmanjšanje dela in zaposlovanja na črno, kot tudi predlagano izboljšanje nadzora in večje učinke dela inšpektorjev ter večje kazni za kršitelje zakona.
Vsekakor drži dejstvo, da zaposlovanje in delo na črno slabo vplivata tako na konkurenčnost našega gospodarstva kot tudi na pravice izvajalcev takega dela, saj nimajo ustreznega varstva pri delu in ne priznanih socialnih pravic iz takega dela.
Postavlja pa se vprašanje, katera je sploh prava metodologija za ugotavljanje deleža sive ekonomije, da bi se lahko primerjali z drugimi državami. Dejstvo je, da je te v Sloveniji mnogo preveč. Največji problem, ki ga vidimo pri tem predlogu, so seveda tako imenovane vrednotnice. V razpravi nismo dobili ustreznih zagotovil in pojasnil, ki bi nas prepričali, da bo nov sistem vrednotnic in nova ureditev osebnega dopolnilnega dela prinesla izboljšanje, ki bi pomenilo zmanjšanje brezposelnosti ali zmanjšanje dela na črno. Na prvi pogled zgleda pozitiven poskus predlagatelja, da ponudi možnost registracije osebnega dopolnilnega dela in s tem omogoči nadzor ter določi vsaj minimalne prispevke za socialne pravice - za pokojninsko blagajno 7 evrov in za zdravstveno 2 evra; po načelu vsako delo šteje, ki smo ga poslanci poslanske skupine SLS sicer predlagali in podpirali pri pokojninskem zakonu. Podrobnejši pregled in obravnava vavčerskega sistema pa pokažeta številne pomanjkljivosti in nedorečenosti postopka registracije in plačevanja prispevkov.
Predlagan način ni primerljiv z nobenim od sistemov v državah, kjer imajo podobno ureditev, zato primerjava učinkov ni mogoča. Pri tem nastaja problem tudi ustreznega programa, ki bo pokrival oziroma reševal to področje in spomin na programsko nedodelanost oziroma težave s programi v zvezi, mislim, da se mu reče Zakon o uveljavljanju pravic do socialne pomoči, sprejemali smo ga pred par leti, uveljavljen je bil pred približno dvema letoma, in še danes ima ministrstvo mnogo, premnogo preveč problemov s tem.
Velik pomislek je tudi glede očitne neenakopravnosti izvajalcev in seveda tudi iskalcev storitev v predpisanem načinu in postopku, saj je enako obravnavan izvajalec ene ure osebnega dopolnilnega dela kot nekdo, ki bo prijavil tako delo za večino časa v mesecu oziroma za maksimalno dovoljene ure za osebno dopolnilno delo. In kako bodo inšpekcijske službe to kontrolirale? Sicer imamo pozitivno usmeritev za več inšpektorjev, za bolj učinkovito delo inšpektorjev, vendar, kako bodo to kontrolirali? Za štirimi stenami ali res, kot je bilo danes že omenjeno, s hišnimi preiskavami? Čeprav je bilo v obrazložitvi navedeno, da naj bi bil predlog zakona usklajen s socialnimi partnerji, pa imajo na predlog zakona še vedno pripombe občine in Skupnost občin, pa tudi Obrtno-podjetniška zbornica, in sicer tako glede vrste del, ki so dovoljene v obliki sosedske pomoči kot tudi glede vrste dela v obliki osebnega dopolnilnega dela. In še nekaj želim pripomniti glede samih vrednotnic. Da ne bo njihova usoda podobna usodi prevoznic. Se spomnimo prevoznice za prevoz lesa iz gozda do prvega kupca oziroma prvega prevzemnika? In čez pol leta smo te prevoznice vsaj začasno ukinili. Verjamem, da bomo v nadaljevanju sprejeli, da bo ta ukinitev prevoznic trajna. In kaj se je pri tem pojavilo? Koliko problemov na terenu? Koliko slabe volje med ljudmi? In pa seveda najbolj pomembno, koliko stroškov? Glede na nejasne posledice sprejetega zakona ter nedorečenosti postopkov predvsem nove ureditve osebnega dopolnilnega dela, predlog zakona poslanci Slovenske ljudske stranke ne moremo podpreti.«
»V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo vsako ureditev, ki bi prinesla zmanjšanje dela in zaposlovanja na črno, kot tudi predlagano izboljšanje nadzora in večje učinke dela inšpektorjev ter večje kazni za kršitelje zakona.
Vsekakor drži dejstvo, da zaposlovanje in delo na črno slabo vplivata tako na konkurenčnost našega gospodarstva kot tudi na pravice izvajalcev takega dela, saj nimajo ustreznega varstva pri delu in ne priznanih socialnih pravic iz takega dela.
Postavlja pa se vprašanje, katera je sploh prava metodologija za ugotavljanje deleža sive ekonomije, da bi se lahko primerjali z drugimi državami. Dejstvo je, da je te v Sloveniji mnogo preveč. Največji problem, ki ga vidimo pri tem predlogu, so seveda tako imenovane vrednotnice. V razpravi nismo dobili ustreznih zagotovil in pojasnil, ki bi nas prepričali, da bo nov sistem vrednotnic in nova ureditev osebnega dopolnilnega dela prinesla izboljšanje, ki bi pomenilo zmanjšanje brezposelnosti ali zmanjšanje dela na črno. Na prvi pogled zgleda pozitiven poskus predlagatelja, da ponudi možnost registracije osebnega dopolnilnega dela in s tem omogoči nadzor ter določi vsaj minimalne prispevke za socialne pravice - za pokojninsko blagajno 7 evrov in za zdravstveno 2 evra; po načelu vsako delo šteje, ki smo ga poslanci poslanske skupine SLS sicer predlagali in podpirali pri pokojninskem zakonu. Podrobnejši pregled in obravnava vavčerskega sistema pa pokažeta številne pomanjkljivosti in nedorečenosti postopka registracije in plačevanja prispevkov.
Predlagan način ni primerljiv z nobenim od sistemov v državah, kjer imajo podobno ureditev, zato primerjava učinkov ni mogoča. Pri tem nastaja problem tudi ustreznega programa, ki bo pokrival oziroma reševal to področje in spomin na programsko nedodelanost oziroma težave s programi v zvezi, mislim, da se mu reče Zakon o uveljavljanju pravic do socialne pomoči, sprejemali smo ga pred par leti, uveljavljen je bil pred približno dvema letoma, in še danes ima ministrstvo mnogo, premnogo preveč problemov s tem.
Velik pomislek je tudi glede očitne neenakopravnosti izvajalcev in seveda tudi iskalcev storitev v predpisanem načinu in postopku, saj je enako obravnavan izvajalec ene ure osebnega dopolnilnega dela kot nekdo, ki bo prijavil tako delo za večino časa v mesecu oziroma za maksimalno dovoljene ure za osebno dopolnilno delo. In kako bodo inšpekcijske službe to kontrolirale? Sicer imamo pozitivno usmeritev za več inšpektorjev, za bolj učinkovito delo inšpektorjev, vendar, kako bodo to kontrolirali? Za štirimi stenami ali res, kot je bilo danes že omenjeno, s hišnimi preiskavami? Čeprav je bilo v obrazložitvi navedeno, da naj bi bil predlog zakona usklajen s socialnimi partnerji, pa imajo na predlog zakona še vedno pripombe občine in Skupnost občin, pa tudi Obrtno-podjetniška zbornica, in sicer tako glede vrste del, ki so dovoljene v obliki sosedske pomoči kot tudi glede vrste dela v obliki osebnega dopolnilnega dela. In še nekaj želim pripomniti glede samih vrednotnic. Da ne bo njihova usoda podobna usodi prevoznic. Se spomnimo prevoznice za prevoz lesa iz gozda do prvega kupca oziroma prvega prevzemnika? In čez pol leta smo te prevoznice vsaj začasno ukinili. Verjamem, da bomo v nadaljevanju sprejeli, da bo ta ukinitev prevoznic trajna. In kaj se je pri tem pojavilo? Koliko problemov na terenu? Koliko slabe volje med ljudmi? In pa seveda najbolj pomembno, koliko stroškov? Glede na nejasne posledice sprejetega zakona ter nedorečenosti postopkov predvsem nove ureditve osebnega dopolnilnega dela, predlog zakona poslanci Slovenske ljudske stranke ne moremo podpreti.«