Ljubljana, 25. april 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 3. točki dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga zakona o spremembi Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb, skrajšani postopek, je tretji dan zasedanja Državnega zbora Republike Slovenije na 24. redni seji predstavil vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc_
»Danes imamo na mizi ponovno spremembo Zakona o žičniških napravah. Verjetno bi tako na hitro marsikdo pomislil, da gre pri tem za vprašanje obratovanja žičniških naprav ali pa morda varnost uporabnikov. V resnici pa že drugič zaporedoma rešujemo vprašanje izvedbe investicije v žičniške naprave. Gre za investicijo, ki je, kot je povedala tudi predstavnica predlagatelja, izjemnega pomena za razvoj turizma, pa ne le pri konkretni zelo pomembni investiciji v Bohinjski Bistrici, s podobnimi problemi se srečujejo tudi investitorji v žičniške naprave po vsej Sloveniji.
Kje je pravzaprav bistvo problema? Pravica graditi je seveda tista pravica, s katero se investitorji običajno srečujejo že v zgodnji fazi gradnje objektov in marsikdo med njimi se srečuje s podobnimi nerešljivimi problemi. Lastniki, ki so se razkropili po svetu, umrli dediči, na stotine solastnikov, dolgi denacionalizacijski postopki, pa nenazadnje agrarne skupnosti in seveda vsi s tem povezani za investitorje predstavljajo neskončno dolgo trajajoče postopke, da bi se zadeve dokončno uredile in vpisale v zemljiško knjigo. Ta marsikomu dobro poznani problem, ki je že marsikoga odvrnil od investicije, je tudi pri načrtovani gradnji žičniških naprav pokazal vse svoje zobe. Pokazal je tudi, da bi bilo marsikatero vprašanje v zvezi s pravico graditi bolj smiselno reševati s sistemskimi zakoni, ne pa, da jih urejamo posamično, enkrat v Energetskem zakonu, drugič v Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in potem še posebej v Zakonu o žičniških napravah. Upam, da so ta, da tako rečem, izziv, zaznali tudi predstavniki pristojnega ministrstva, in da bodo vendarle skušali to področje na nek način poenotiti, morda v noveli Zakona o graditvi objektov.
Vsekakor se moramo zavedati, da z izjemami, ki dovoljujejo gradnjo objektov pred ureditvijo lastniških razmerij, v resnici že posegamo v ustavno varovano pravico zasebne lastnine, kar pomeni, da smo z vsemi temi izjemami na precej tankem ledu.
Po drugi strani pa se tudi investitorji pri gradnji srečujejo z neštetimi takšnimi in tudi drugačnimi ovirami in zapleti, kar jih, kot vemo, odvrača od investicij. Začaran krog.
Danes bi zato še posebej izpostavil ta problem, ta izziv, ki je gotovo pred ministrom
za infrastrukturo in prostor, da seveda zagotovi ustavno varovane pravice v zvezi z zasebno lastnino, pa vendar skuša vse te postopke za gradnjo po vzoru tudi sosednjih držav poenostaviti in skrajšati. Pa ne govorim samo o pravici graditi, govorim o celotnem postopku prostorskega načrtovanja, o pridobivanju vseh vrst dovoljenj za gradnjo, o dokumentaciji, ki jo je treba predložiti v upravnem postopku. Že dlje časa govorimo o tem, da se v praksi ne zgodi nič, kvečjemu spet in spet spreminjamo posamezne člene zakonov, da samo rešujemo posamezne primere.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke zato res od ministra za infrastrukturo in prostor pričakujemo, da se ne bo zdaj kot najpomembnejše naloge lotil samo urejanja področja črnih gradenj in njihove legalizacije, ampak predvsem, da čim prej pripravi in poenostavi prostorsko zakonodajo in tako omogoči zlasti težko pričakovane investicije v gospodarstvo, še preden nam bodo v tujino zbežali še zadnji obupani investitorji. Spremembo zakona o žičniških napravah bomo v Slovenski ljudski stranki podprli.«
»Danes imamo na mizi ponovno spremembo Zakona o žičniških napravah. Verjetno bi tako na hitro marsikdo pomislil, da gre pri tem za vprašanje obratovanja žičniških naprav ali pa morda varnost uporabnikov. V resnici pa že drugič zaporedoma rešujemo vprašanje izvedbe investicije v žičniške naprave. Gre za investicijo, ki je, kot je povedala tudi predstavnica predlagatelja, izjemnega pomena za razvoj turizma, pa ne le pri konkretni zelo pomembni investiciji v Bohinjski Bistrici, s podobnimi problemi se srečujejo tudi investitorji v žičniške naprave po vsej Sloveniji.
Kje je pravzaprav bistvo problema? Pravica graditi je seveda tista pravica, s katero se investitorji običajno srečujejo že v zgodnji fazi gradnje objektov in marsikdo med njimi se srečuje s podobnimi nerešljivimi problemi. Lastniki, ki so se razkropili po svetu, umrli dediči, na stotine solastnikov, dolgi denacionalizacijski postopki, pa nenazadnje agrarne skupnosti in seveda vsi s tem povezani za investitorje predstavljajo neskončno dolgo trajajoče postopke, da bi se zadeve dokončno uredile in vpisale v zemljiško knjigo. Ta marsikomu dobro poznani problem, ki je že marsikoga odvrnil od investicije, je tudi pri načrtovani gradnji žičniških naprav pokazal vse svoje zobe. Pokazal je tudi, da bi bilo marsikatero vprašanje v zvezi s pravico graditi bolj smiselno reševati s sistemskimi zakoni, ne pa, da jih urejamo posamično, enkrat v Energetskem zakonu, drugič v Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in potem še posebej v Zakonu o žičniških napravah. Upam, da so ta, da tako rečem, izziv, zaznali tudi predstavniki pristojnega ministrstva, in da bodo vendarle skušali to področje na nek način poenotiti, morda v noveli Zakona o graditvi objektov.
Vsekakor se moramo zavedati, da z izjemami, ki dovoljujejo gradnjo objektov pred ureditvijo lastniških razmerij, v resnici že posegamo v ustavno varovano pravico zasebne lastnine, kar pomeni, da smo z vsemi temi izjemami na precej tankem ledu.
Po drugi strani pa se tudi investitorji pri gradnji srečujejo z neštetimi takšnimi in tudi drugačnimi ovirami in zapleti, kar jih, kot vemo, odvrača od investicij. Začaran krog.
Danes bi zato še posebej izpostavil ta problem, ta izziv, ki je gotovo pred ministrom
za infrastrukturo in prostor, da seveda zagotovi ustavno varovane pravice v zvezi z zasebno lastnino, pa vendar skuša vse te postopke za gradnjo po vzoru tudi sosednjih držav poenostaviti in skrajšati. Pa ne govorim samo o pravici graditi, govorim o celotnem postopku prostorskega načrtovanja, o pridobivanju vseh vrst dovoljenj za gradnjo, o dokumentaciji, ki jo je treba predložiti v upravnem postopku. Že dlje časa govorimo o tem, da se v praksi ne zgodi nič, kvečjemu spet in spet spreminjamo posamezne člene zakonov, da samo rešujemo posamezne primere.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke zato res od ministra za infrastrukturo in prostor pričakujemo, da se ne bo zdaj kot najpomembnejše naloge lotil samo urejanja področja črnih gradenj in njihove legalizacije, ampak predvsem, da čim prej pripravi in poenostavi prostorsko zakonodajo in tako omogoči zlasti težko pričakovane investicije v gospodarstvo, še preden nam bodo v tujino zbežali še zadnji obupani investitorji. Spremembo zakona o žičniških napravah bomo v Slovenski ljudski stranki podprli.«