Ljubljana, 29. april 2014 - Stališče PS SLS k edini točki dnevnega reda današnje 62. izredne seje DZ RS, to je na obravnavo Predloga priporočila v zvezi z zaustavitvijo izplačil kohezijskih sredstev, je predstavil predsednik SLS in poslanec SLS Franc Bogovič. Več v nadaljevanju.
V PS SLS in PS NSi smo se odločili vložiti zahtevo za sklic nujne seje Odbora DZ RS za kmetijstvo in okolje, na kateri so bili tudi sprejeti določeni sklepi, ki so bili nadgrajeni tudi še včeraj na seji Obora DZ RS za gospodarstvo, ki je bila predhodnica današnje seje DZ RS. Zakaj sem izrazil dobrodošlico tu prisotnim županom? Zato, ker so ti župani, ki so tu na balkonu, in še kup drugih županov, dokazali nasprotno tistemu, kar se je vztrajno ponavljalo - da občine niso pripravljene, da ne znajo voditi projektov in da je zaradi tega zastoj na črpanju evropskih sredstev. Zakaj imamo danes dovolj projektov? Bom kar malce poosebil to zadevo, kajti 2012 sem se osebno zelo veliko ukvarjal s temi projekti. Ko sem v začetku marca 2012 pregledal to področje, je bilo 12 aktivnih projektov, 12 gradbišč je bilo odprtih. Danes je aktivnih projektov 49. 37 izrednih pravic in 12 iz tako imenovanega overcommitmenta, tu pa so predstavniki občin, ki imajo v rokah gradbena dovoljenja in izbrane izvajalce še za dodatnih 11 projektov. Se pravi, v tem času smo prišli iz 12 na 60 aktivnih projektov. In to so vsi projekti, ki so zapisani v operativnem programu OPROPI za obdobje 2007–2013, nihče si ni umislil, nihče ni v tistem letu zbiral po političnih barvah, kdo bo šel naprej in kdo ne.
Naj vam povem, kaj sem ugotovil. Kdo vodi politiko na področju rabe kohezijskih sredstev na okoljski infrastrukturi? Prvič, uradniki nižjega ranga na ministrstvu, bivšem, za okolje, danes na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki so sami izbirali skupaj s predpostavljenimi, kateri projekti bodo šli naprej. Od tu naprej imajo ključ do projektov inženiring hiše, projektanti in lobisti, ki so politično, gospodarsko, podjetniško zlobirali nekatere projekte. Ko sem opazil to situacijo in tudi to, da bo najmanj 60 % teh sredstev ostalo neizkoriščenih, če bomo šli po tej poti, smo pač spremenili način dela. Kaj smo naredili? Za mizo smo se usedli skupaj z nosilci projektov in pregledali vseh 60 projektov. Kaj sem ugotovil? Da je cela vrsta projektov bistveno dlje v fazi priprave projekta 2012 kot tisti, ki so že dobili odločbo 2008–2009. In za to je bilo takrat razumevanje v vladi, v kateri sem bil član, da smo se prek ministrstva za gospodarstvo s kolegom Žerjavom dogovorili s financami in da smo uvedli tako imenovani overcommitment, s katerim se je omogočilo, da bi se poleg 550 milijonov porabilo še 180 milijonov evrov dodatnih sredstev. In takrat je bila tudi dana zelena luč in hkrati naloga vsem nosilnim vodjem projektov kakor tudi občinam, županom, projektantom, da pripravijo čim več projektov do faze, ki se ji reče ready to go. Se pravi, lahko začnemo delati in v tem času smo delali tudi to, da smo ugotavljali, kateri projekt je neprimeren, da bi šel naprej. Tako je bil projekt Center za ravnanje z odpadki v Logatcu izločen iz perspektive, ker smo pač ugotovili, da ne rabimo toliko centrov. Ko je bil danes pogrešani minister Židan že tolikokrat omenjen; vse, kar je v tem tednu naredil, je to, da je podpisal odločbo za Cerad Novo mesto, zaradi katerega bom v naslednjih dneh napisal odprto pismo njemu in še predsednici vlade ter tudi vsem županom, ki so za tem projektom, ker bom opozoril na Dolenjski teš, kakor mu pravim. To je bilo vse, kar je uspel narediti. O tem drugič, ne danes.
Naprej. V kakšni fazi smo danes mi? Danes smo spet v tej fazi, ko se morate, spoštovani kolegi na ministrstvih, projektno usesti za mizo, tako kot sva to storila s kolegom Žerjavom enkrat na mesec na mesečnih koordinacijah skupaj s projektanti, z inženiring hišami, in morate ugotoviti, kateri projekt bo realiziran do konca 2015 in kateri ne. Mesečni terminski plani so za vsak projekt in če ga mesečno kontroliraš, točno veš, kaj bo realizirano in kaj ne bo. In ne umivajte si pilatovsko roke še naprej in ne naslavljate na župane, naj romajo po Sloveniji in moledujejo pri drugih županih, naj se odrečejo kateremu od projektov. Zakaj se ne bodo odrekli projektom? Zato, ker je vaša vlada zapisala v naslednji kohezijski program, da pač ne bo financirala vseh teh projektov, da manjka 250 do 300 milijonov evrov in to je ključni problem, s katerim se ukvarjamo. Ne bi bilo treba, da se danes s tem ukvarja parlament, ampak sem vesel, da se lahko javno o tem spregovori. Problem je v tem, da se je vlada odločila, da bo dala na področje kohezije samo še dodatnih 200, 250 milijonov evrov v naslednji finančni perspektivi, če bi pa želela vseh teh 60 projektov, ki sem jih omenil, izpeljati, bi morala dati pa najmanj 450 do 500 milijonov evrov. In v tem grmu tiči zajec. Povejte slovenski javnosti_ ne rabimo teh 11 vodovodov in kanalizacijskih sistemov. Povejte javnosti, da ste se pač odločili, da boste naslednjo kohezijo, v kateri imamo na razpolago milijardo sredstev za ta področja, usmerili v neke druge programe. Programe, ki jih sicer še nimate.
Govorite o pospešitvi gospodarske rasti ne vem česa. Mogoče bo to kakšna subvencija ali pa se boste 2018, 2019 spraševali tako, kot smo se mi 2012, kje so ti projekti, s katerimi bi porabili ta denar. In to je ključni problem. Ko boste imeli ta problem rešen, boste lahko tem županom, pa še tistim, na katere naslavljate vprašanja za delitev na faznost, zagotovili, da bodo imeli v naslednji finančni perspektivi tisti preostanek projektov ali v celoti ali delno plačan in takrat, verjemite, 13 let sem bil župan, to so razumni ljudi, to niso politikanti, kot je marsikdo v teh prostorih; vse se boste dogovorili. Priti pa morate z jasno, odločno besedo in z zagotovilom. Kot zdaj, ko so bila vprašanja, pa potem odgovori »nimamo podlag«, »nimamo tega, nimamo onega« … Odlično, da o tem govorimo v državnem zboru! Za mojim hrbtom ste predstavniki vlade, tamle so župani, sam sem na sejah odborov zdaj že dvakrat dejal, nikogar več ne rabimo. Mi smo odgovorni za to, če je treba kaj spremeniti zakonodajo, jo bomo v teh klopeh, če je treba kaj v uredbah, boste na vladi, če je treba tako, kot smo naredili mi, da smo na odgovornost poklicali Zavod za varstvo narave, za varstvo kulture, torej tiste, ki peljejo revizije, tiste, ki so odgovorni za projekte, da so to prednostni projekti, ker gre za črpanje evropskih sredstev, boste svojo delo na tem področju naredili.
Od tu naprej pa verjemite; župani so dokazali, da znajo opraviti svoje delo. Sam v tej točki vidim zelo enostavne rešitve, ki jih tudi izžarevajo ti sklepi in naj jih ob zaključku tudi strnem. Prvič - takoj je treba narediti jasen pregled teh 49 projektov, za katere so že izdane odločbe, tiste, za katere še bodo in za teh 11 projektov ugotoviti, katere je možno deliti v faze, katere pa ne. Tiste, ki jih je možno deliti na faze, ugotovite vi na ministrstvu, ker mora biti to celovit sklop. Pojdite do članov odborov, pojdite do županov in jim povejte, tako in tako je možno narediti, tako bo treba vlogo še enkrat narediti. Marsikateri od teh županov, ne vem, pomurski, kjer imajo projekt 50 milijonov, bodo najbrž veseli, ker teh projektov ne bodo izpeljali v dveh letih. In ko boste imeli to zadevo jasno razdeljeno, poglejte v kohezijskem delu na področju železnic, če bo porabljen ves denar. Trdim, da najbrž ne bo, če boste zagotovili, hvala bogu, sicer pa od tam dajte po nekaj milijonov na vsak projekt in spravimo v pogon še teh 11 projektov, pa bo 60 delujočih projektov. Če pa je 60 delujočih projektov in če vsak od teh projektov naredi milijon evrov na mesec, pa se nabere realizacija in mi bomo rabili, kot smo videli, realizacijo 80 milijonov na mesec, če bomo želeli ta denar spraviti skozi za celo kohezijo in tu so največji zaostanki. In na takšen način si sam predstavljam, kako bi se ta problem rešil? Od tu naprej ključno vprašanje - in danes dajte Slovencem odgovor, da ne bomo po nepotrebnem izgubljali časa.
Ali boste zagotovili 450 milijonov evrov v naslednjem kohezijskem obdobju za področje odpadnih voda in vodooskrbe? Če boste rekli ne, boste danes nekaj zelo jasno povedali. Prvič, da v Suhi krajini, pa še kje drugje, ne rabijo vode, kljub temu, da jo danes vozijo domov. In drugo, kar boste povedali, da ste se odločili, da bo Slovenija plačevala kazen za vsa kanalizacijska območja, ki jih ne bomo zgradili do 2015 oziroma do 2017, ko imamo roke. Upam, da veste, s kakšnim ognjem se igrate, ko »gemblate« s tem denarjem, če uporabim igralniški izraz. Plačevali bomo pa mi. Namesto da bi zdaj za te projekte, za katere je nujno, da jih zgradimo, uporabili evropski denar, nam grozi, da bomo plačevali kazni, ker smo se 2004 zavezali, do kdaj bomo rešili te sisteme. In za božjo voljo, bodimo toliko modri, toliko pametni in si naredimo jasne prioritete. Oprostite, v Suhi krajini je prva prioriteta zgraditi vodovod in pripeljati vodo do domov, ne fantazirajo o kakšnih drugih zadevah, ker brez vode enostavno ne bo šlo skozi in tako je še marsikje drugje. Naslednja zadeva, ki jo je treba narediti - kot četrto - je treba spremeniti v Zakonu o izvrševanju proračuna, da se lahko občine zadolžijo za kohezijske projekte. Naredite prioriteto, da bi se faznost projektov realizirala na takšen način, da bi se najprej črpala občinska in državna sredstva.
Če je treba za to najeti v tujini kredite, pa naj jih najame država. Za banke jih najemamo, dajmo jih še par 10 milijonov najeti zato, da bomo zgradili vodovode, in tem projektom dajte prednost, pa tudi če bo v proračunu primanjkljaj, ker je to enostavno treba narediti. In ključno, kar je, županom dajte zagotovilo, da boste te projekte, vseh teh 60, sam ocenjujem še dodatnih 5, ki jih je nujnih, realizirali skozi dve finančni perspektivi. Takrat, ko so se projekti napisali kot številke z vsebinami, je bila ocena očitno premalo realna, da je to možno narediti s 550 milijoni. Realnost je pokazala, da za to potrebujemo približno 1 milijardo. Vse skupaj so pa ti projekti vredni skoraj 2 milijardi, kajti kar polovica ni priznanih stroškov, nekaj je lastne udeležbe, 2 milijardi pa pomeni 6 let po 350 milijonov na okroglo, to je pa 1 % bruto družbenega prihodka. Tudi to lahko naredimo in upam, da se vsi zavedamo, kaj pomeni, če bi 1 % BDP naredili skozi izpeljavo kohezijskih projektov. Statistika, s katero se ta vlada edino lahko pohvali, govori o tem, da je gospodarska rast nastala ravno zaradi tega, kar se je delalo na okoljskih projektih in verjemite, veliko tega je bilo narejenega 2012. Vesel sem, da tudi predstavniki vlade, vključno z ministrom Židanom, priznavajo, kakor tudi državna sekretarka, da so bili tu koraki v pravo smer in nadaljujte jih po tej poti in boste imeli podporo tako s koalicije kot opozicije, ker tako, kot je bilo rečeno na seji odbora, vodo pijejo vsi, ki so kakršnegakoli političnega prepričanja in tudi župane nič ne briga, pa če pogledate projekte, so župani iz vseh političnih strank, tako da pojdimo k temu delu in ga naredimo in bo v dobro črpanju evropskih sredstev, v dobro slovenskega gospodarstva in pa Slovenk ter Slovencev.
V PS SLS in PS NSi smo se odločili vložiti zahtevo za sklic nujne seje Odbora DZ RS za kmetijstvo in okolje, na kateri so bili tudi sprejeti določeni sklepi, ki so bili nadgrajeni tudi še včeraj na seji Obora DZ RS za gospodarstvo, ki je bila predhodnica današnje seje DZ RS. Zakaj sem izrazil dobrodošlico tu prisotnim županom? Zato, ker so ti župani, ki so tu na balkonu, in še kup drugih županov, dokazali nasprotno tistemu, kar se je vztrajno ponavljalo - da občine niso pripravljene, da ne znajo voditi projektov in da je zaradi tega zastoj na črpanju evropskih sredstev. Zakaj imamo danes dovolj projektov? Bom kar malce poosebil to zadevo, kajti 2012 sem se osebno zelo veliko ukvarjal s temi projekti. Ko sem v začetku marca 2012 pregledal to področje, je bilo 12 aktivnih projektov, 12 gradbišč je bilo odprtih. Danes je aktivnih projektov 49. 37 izrednih pravic in 12 iz tako imenovanega overcommitmenta, tu pa so predstavniki občin, ki imajo v rokah gradbena dovoljenja in izbrane izvajalce še za dodatnih 11 projektov. Se pravi, v tem času smo prišli iz 12 na 60 aktivnih projektov. In to so vsi projekti, ki so zapisani v operativnem programu OPROPI za obdobje 2007–2013, nihče si ni umislil, nihče ni v tistem letu zbiral po političnih barvah, kdo bo šel naprej in kdo ne.
Naj vam povem, kaj sem ugotovil. Kdo vodi politiko na področju rabe kohezijskih sredstev na okoljski infrastrukturi? Prvič, uradniki nižjega ranga na ministrstvu, bivšem, za okolje, danes na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki so sami izbirali skupaj s predpostavljenimi, kateri projekti bodo šli naprej. Od tu naprej imajo ključ do projektov inženiring hiše, projektanti in lobisti, ki so politično, gospodarsko, podjetniško zlobirali nekatere projekte. Ko sem opazil to situacijo in tudi to, da bo najmanj 60 % teh sredstev ostalo neizkoriščenih, če bomo šli po tej poti, smo pač spremenili način dela. Kaj smo naredili? Za mizo smo se usedli skupaj z nosilci projektov in pregledali vseh 60 projektov. Kaj sem ugotovil? Da je cela vrsta projektov bistveno dlje v fazi priprave projekta 2012 kot tisti, ki so že dobili odločbo 2008–2009. In za to je bilo takrat razumevanje v vladi, v kateri sem bil član, da smo se prek ministrstva za gospodarstvo s kolegom Žerjavom dogovorili s financami in da smo uvedli tako imenovani overcommitment, s katerim se je omogočilo, da bi se poleg 550 milijonov porabilo še 180 milijonov evrov dodatnih sredstev. In takrat je bila tudi dana zelena luč in hkrati naloga vsem nosilnim vodjem projektov kakor tudi občinam, županom, projektantom, da pripravijo čim več projektov do faze, ki se ji reče ready to go. Se pravi, lahko začnemo delati in v tem času smo delali tudi to, da smo ugotavljali, kateri projekt je neprimeren, da bi šel naprej. Tako je bil projekt Center za ravnanje z odpadki v Logatcu izločen iz perspektive, ker smo pač ugotovili, da ne rabimo toliko centrov. Ko je bil danes pogrešani minister Židan že tolikokrat omenjen; vse, kar je v tem tednu naredil, je to, da je podpisal odločbo za Cerad Novo mesto, zaradi katerega bom v naslednjih dneh napisal odprto pismo njemu in še predsednici vlade ter tudi vsem županom, ki so za tem projektom, ker bom opozoril na Dolenjski teš, kakor mu pravim. To je bilo vse, kar je uspel narediti. O tem drugič, ne danes.
Naprej. V kakšni fazi smo danes mi? Danes smo spet v tej fazi, ko se morate, spoštovani kolegi na ministrstvih, projektno usesti za mizo, tako kot sva to storila s kolegom Žerjavom enkrat na mesec na mesečnih koordinacijah skupaj s projektanti, z inženiring hišami, in morate ugotoviti, kateri projekt bo realiziran do konca 2015 in kateri ne. Mesečni terminski plani so za vsak projekt in če ga mesečno kontroliraš, točno veš, kaj bo realizirano in kaj ne bo. In ne umivajte si pilatovsko roke še naprej in ne naslavljate na župane, naj romajo po Sloveniji in moledujejo pri drugih županih, naj se odrečejo kateremu od projektov. Zakaj se ne bodo odrekli projektom? Zato, ker je vaša vlada zapisala v naslednji kohezijski program, da pač ne bo financirala vseh teh projektov, da manjka 250 do 300 milijonov evrov in to je ključni problem, s katerim se ukvarjamo. Ne bi bilo treba, da se danes s tem ukvarja parlament, ampak sem vesel, da se lahko javno o tem spregovori. Problem je v tem, da se je vlada odločila, da bo dala na področje kohezije samo še dodatnih 200, 250 milijonov evrov v naslednji finančni perspektivi, če bi pa želela vseh teh 60 projektov, ki sem jih omenil, izpeljati, bi morala dati pa najmanj 450 do 500 milijonov evrov. In v tem grmu tiči zajec. Povejte slovenski javnosti_ ne rabimo teh 11 vodovodov in kanalizacijskih sistemov. Povejte javnosti, da ste se pač odločili, da boste naslednjo kohezijo, v kateri imamo na razpolago milijardo sredstev za ta področja, usmerili v neke druge programe. Programe, ki jih sicer še nimate.
Govorite o pospešitvi gospodarske rasti ne vem česa. Mogoče bo to kakšna subvencija ali pa se boste 2018, 2019 spraševali tako, kot smo se mi 2012, kje so ti projekti, s katerimi bi porabili ta denar. In to je ključni problem. Ko boste imeli ta problem rešen, boste lahko tem županom, pa še tistim, na katere naslavljate vprašanja za delitev na faznost, zagotovili, da bodo imeli v naslednji finančni perspektivi tisti preostanek projektov ali v celoti ali delno plačan in takrat, verjemite, 13 let sem bil župan, to so razumni ljudi, to niso politikanti, kot je marsikdo v teh prostorih; vse se boste dogovorili. Priti pa morate z jasno, odločno besedo in z zagotovilom. Kot zdaj, ko so bila vprašanja, pa potem odgovori »nimamo podlag«, »nimamo tega, nimamo onega« … Odlično, da o tem govorimo v državnem zboru! Za mojim hrbtom ste predstavniki vlade, tamle so župani, sam sem na sejah odborov zdaj že dvakrat dejal, nikogar več ne rabimo. Mi smo odgovorni za to, če je treba kaj spremeniti zakonodajo, jo bomo v teh klopeh, če je treba kaj v uredbah, boste na vladi, če je treba tako, kot smo naredili mi, da smo na odgovornost poklicali Zavod za varstvo narave, za varstvo kulture, torej tiste, ki peljejo revizije, tiste, ki so odgovorni za projekte, da so to prednostni projekti, ker gre za črpanje evropskih sredstev, boste svojo delo na tem področju naredili.
Od tu naprej pa verjemite; župani so dokazali, da znajo opraviti svoje delo. Sam v tej točki vidim zelo enostavne rešitve, ki jih tudi izžarevajo ti sklepi in naj jih ob zaključku tudi strnem. Prvič - takoj je treba narediti jasen pregled teh 49 projektov, za katere so že izdane odločbe, tiste, za katere še bodo in za teh 11 projektov ugotoviti, katere je možno deliti v faze, katere pa ne. Tiste, ki jih je možno deliti na faze, ugotovite vi na ministrstvu, ker mora biti to celovit sklop. Pojdite do članov odborov, pojdite do županov in jim povejte, tako in tako je možno narediti, tako bo treba vlogo še enkrat narediti. Marsikateri od teh županov, ne vem, pomurski, kjer imajo projekt 50 milijonov, bodo najbrž veseli, ker teh projektov ne bodo izpeljali v dveh letih. In ko boste imeli to zadevo jasno razdeljeno, poglejte v kohezijskem delu na področju železnic, če bo porabljen ves denar. Trdim, da najbrž ne bo, če boste zagotovili, hvala bogu, sicer pa od tam dajte po nekaj milijonov na vsak projekt in spravimo v pogon še teh 11 projektov, pa bo 60 delujočih projektov. Če pa je 60 delujočih projektov in če vsak od teh projektov naredi milijon evrov na mesec, pa se nabere realizacija in mi bomo rabili, kot smo videli, realizacijo 80 milijonov na mesec, če bomo želeli ta denar spraviti skozi za celo kohezijo in tu so največji zaostanki. In na takšen način si sam predstavljam, kako bi se ta problem rešil? Od tu naprej ključno vprašanje - in danes dajte Slovencem odgovor, da ne bomo po nepotrebnem izgubljali časa.
Ali boste zagotovili 450 milijonov evrov v naslednjem kohezijskem obdobju za področje odpadnih voda in vodooskrbe? Če boste rekli ne, boste danes nekaj zelo jasno povedali. Prvič, da v Suhi krajini, pa še kje drugje, ne rabijo vode, kljub temu, da jo danes vozijo domov. In drugo, kar boste povedali, da ste se odločili, da bo Slovenija plačevala kazen za vsa kanalizacijska območja, ki jih ne bomo zgradili do 2015 oziroma do 2017, ko imamo roke. Upam, da veste, s kakšnim ognjem se igrate, ko »gemblate« s tem denarjem, če uporabim igralniški izraz. Plačevali bomo pa mi. Namesto da bi zdaj za te projekte, za katere je nujno, da jih zgradimo, uporabili evropski denar, nam grozi, da bomo plačevali kazni, ker smo se 2004 zavezali, do kdaj bomo rešili te sisteme. In za božjo voljo, bodimo toliko modri, toliko pametni in si naredimo jasne prioritete. Oprostite, v Suhi krajini je prva prioriteta zgraditi vodovod in pripeljati vodo do domov, ne fantazirajo o kakšnih drugih zadevah, ker brez vode enostavno ne bo šlo skozi in tako je še marsikje drugje. Naslednja zadeva, ki jo je treba narediti - kot četrto - je treba spremeniti v Zakonu o izvrševanju proračuna, da se lahko občine zadolžijo za kohezijske projekte. Naredite prioriteto, da bi se faznost projektov realizirala na takšen način, da bi se najprej črpala občinska in državna sredstva.
Če je treba za to najeti v tujini kredite, pa naj jih najame država. Za banke jih najemamo, dajmo jih še par 10 milijonov najeti zato, da bomo zgradili vodovode, in tem projektom dajte prednost, pa tudi če bo v proračunu primanjkljaj, ker je to enostavno treba narediti. In ključno, kar je, županom dajte zagotovilo, da boste te projekte, vseh teh 60, sam ocenjujem še dodatnih 5, ki jih je nujnih, realizirali skozi dve finančni perspektivi. Takrat, ko so se projekti napisali kot številke z vsebinami, je bila ocena očitno premalo realna, da je to možno narediti s 550 milijoni. Realnost je pokazala, da za to potrebujemo približno 1 milijardo. Vse skupaj so pa ti projekti vredni skoraj 2 milijardi, kajti kar polovica ni priznanih stroškov, nekaj je lastne udeležbe, 2 milijardi pa pomeni 6 let po 350 milijonov na okroglo, to je pa 1 % bruto družbenega prihodka. Tudi to lahko naredimo in upam, da se vsi zavedamo, kaj pomeni, če bi 1 % BDP naredili skozi izpeljavo kohezijskih projektov. Statistika, s katero se ta vlada edino lahko pohvali, govori o tem, da je gospodarska rast nastala ravno zaradi tega, kar se je delalo na okoljskih projektih in verjemite, veliko tega je bilo narejenega 2012. Vesel sem, da tudi predstavniki vlade, vključno z ministrom Židanom, priznavajo, kakor tudi državna sekretarka, da so bili tu koraki v pravo smer in nadaljujte jih po tej poti in boste imeli podporo tako s koalicije kot opozicije, ker tako, kot je bilo rečeno na seji odbora, vodo pijejo vsi, ki so kakršnegakoli političnega prepričanja in tudi župane nič ne briga, pa če pogledate projekte, so župani iz vseh političnih strank, tako da pojdimo k temu delu in ga naredimo in bo v dobro črpanju evropskih sredstev, v dobro slovenskega gospodarstva in pa Slovenk ter Slovencev.
