Ljubljana, 14. maj 2014 - Stališče Poslanske skupine SLS k 1. točki dnevnega reda 64. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije, to je k Predlogu priporočila v zvezi s previsokimi kaznimi v kmetijstvu, je predstavil poslanec SLS Janez Ribič.
»V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo že nekajkrat opozorili na to, kako sta tako letošnje kot prihodnje leto prelomni za slovensko kmetijstvo, kar pa za kmete ne pomeni nujno dobrega, ravno nasprotno. Z začetkom letošnjega leta je tako prišlo do uveljavitve obveznega knjigovodstva za kmetije, katerih skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti prihodnje leto presega 7.500 evrov. Prav tako se je z začetkom letošnjega leta izteklo prehodno obdobje, v katerem se je kmetom v davčno osnovo iz naslova opravljanja osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti vštevalo 50 % subvencij. Od zdaj naprej se bo namreč v davčno osnovo vštevalo 100 % višino subvencij, kar bo po nekaterih ocenah za slovenske kmete predstavljalo približno 10 milijonov dodatnega davčnega bremena. Vprašanje katastrskega dohodka za naslednjih nekaj let je sicer na nek način rešeno, saj imamo v proceduri novelo zakona, ki ohranja način določanja višine katastrskega dohodka, kot je bil uveljavljen lani, da torej za naslednja leta ostane na višini 2013. Poleg navedenega pa obstaja še kup nedorečenosti glede izvajanja neposrednih izplačil v obdobju 2015–2020, o čemer bomo govorili na seji pristojnega odbora po koncu današnje razprave, ker nam ni vseeno za neznano usodo programa razvoja podeželja, ukinitev mlečnih kvot 2015 in drugo. To je le del problemov, ki zaposluje slovenske kmete. Nedvomno med probleme, o katerih velja spregovoriti, sodijo tudi visoke globe za prekrške, ki zadevajo področje kmetijstva in jih predpisuje naša zakonodaja, zato podpiramo današnjo razpravo o tej problematiki, a se bojimo, da kakšnih konkretnih sprememb s tem ne bomo dosegli, saj se morajo višine glob spreminjati znotraj posameznih zakonov. Na nerazumno višino glob tako za kmete kot obrtnike, ki za nekatere prekrške dosegajo tudi 50 tisoč evrov, smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke opozarjali že lani ob sprejemanju novele Zakona o gozdovih, ki je uveljavljala zloglasne prevoznice. Če se spomnimo, so bile prvotno predlagane kazni v tem zakonu še približno trikrat višje, kot so obveljale na koncu. A ne glede na to so tudi trenutno veljavne globe iz tega zakona po našem mnenju nesorazmerne s težo prekrška, vprašanje pa je tudi, ali so v skladu z evropsko uredbo o zagotavljanju sledljivosti lesa, zaradi katere se je spreminjal zakon. Kot ugotavljajo predlagatelji današnje seje, so podobno nesorazmerne kazni določene tudi v Zakonu o vinu, kjer so se globe za nekatere prekrške zvišale tudi do dvakrat, in v predlagani noveli Zakona o ohranjanju narave, ki je v zakonodajnem postopku.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se s temi navedbami strinjamo, saj so predpisane globe predvsem za pravne osebe zelo visoke in po našem mnenju presegajo namen odvračanja od prekrškov. Bojimo se, da takšne kazni posameznika bolj odvračajo od opravljanja kmetijske dejavnosti kakor pa, da bi jih to odvračalo od nezakonitih ravnanj. To žal ne velja samo za področje kmetijstva, pač pa to velja tudi za opravljanje ostalih dejavnosti. Na nesorazmerne kazni so nas konec koncev prejšnji teden opozarjali tudi obrtniki. Globe so za tiste, ki legalno opravljajo neko dejavnost, namreč neprimerno višje od glob za šušmarje, ki delajo na črno, obrtnikom jemljejo delo in predstavljajo nelojalno konkurenco, zato so se nekateri tudi prisiljeni posluževati nezakonitih metod; od neizdajanja računov do nezaračunavanja dela opravljenih storitev, če želijo obdržati delo oziroma ostati konkurenčni. Torej imamo na eni strani težnje za povečanje glob fizičnim osebam, ki se poslužujejo dela na črno, po drugi strani pa težnjo po znižanju nesorazmerno visokih kazni pravnim osebam in samostojnim podjetnikom ter nosilcem kmetijske dejavnosti. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da je današnja razprava o višinah kazni v kmetijstvu dobrodošla in upamo, da bo prinesla kakšno novo idejo o tem, kako na najbolj pravičen način urediti področje glob v kmetijstvu.«
»V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo že nekajkrat opozorili na to, kako sta tako letošnje kot prihodnje leto prelomni za slovensko kmetijstvo, kar pa za kmete ne pomeni nujno dobrega, ravno nasprotno. Z začetkom letošnjega leta je tako prišlo do uveljavitve obveznega knjigovodstva za kmetije, katerih skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti prihodnje leto presega 7.500 evrov. Prav tako se je z začetkom letošnjega leta izteklo prehodno obdobje, v katerem se je kmetom v davčno osnovo iz naslova opravljanja osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti vštevalo 50 % subvencij. Od zdaj naprej se bo namreč v davčno osnovo vštevalo 100 % višino subvencij, kar bo po nekaterih ocenah za slovenske kmete predstavljalo približno 10 milijonov dodatnega davčnega bremena. Vprašanje katastrskega dohodka za naslednjih nekaj let je sicer na nek način rešeno, saj imamo v proceduri novelo zakona, ki ohranja način določanja višine katastrskega dohodka, kot je bil uveljavljen lani, da torej za naslednja leta ostane na višini 2013. Poleg navedenega pa obstaja še kup nedorečenosti glede izvajanja neposrednih izplačil v obdobju 2015–2020, o čemer bomo govorili na seji pristojnega odbora po koncu današnje razprave, ker nam ni vseeno za neznano usodo programa razvoja podeželja, ukinitev mlečnih kvot 2015 in drugo. To je le del problemov, ki zaposluje slovenske kmete. Nedvomno med probleme, o katerih velja spregovoriti, sodijo tudi visoke globe za prekrške, ki zadevajo področje kmetijstva in jih predpisuje naša zakonodaja, zato podpiramo današnjo razpravo o tej problematiki, a se bojimo, da kakšnih konkretnih sprememb s tem ne bomo dosegli, saj se morajo višine glob spreminjati znotraj posameznih zakonov. Na nerazumno višino glob tako za kmete kot obrtnike, ki za nekatere prekrške dosegajo tudi 50 tisoč evrov, smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke opozarjali že lani ob sprejemanju novele Zakona o gozdovih, ki je uveljavljala zloglasne prevoznice. Če se spomnimo, so bile prvotno predlagane kazni v tem zakonu še približno trikrat višje, kot so obveljale na koncu. A ne glede na to so tudi trenutno veljavne globe iz tega zakona po našem mnenju nesorazmerne s težo prekrška, vprašanje pa je tudi, ali so v skladu z evropsko uredbo o zagotavljanju sledljivosti lesa, zaradi katere se je spreminjal zakon. Kot ugotavljajo predlagatelji današnje seje, so podobno nesorazmerne kazni določene tudi v Zakonu o vinu, kjer so se globe za nekatere prekrške zvišale tudi do dvakrat, in v predlagani noveli Zakona o ohranjanju narave, ki je v zakonodajnem postopku.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se s temi navedbami strinjamo, saj so predpisane globe predvsem za pravne osebe zelo visoke in po našem mnenju presegajo namen odvračanja od prekrškov. Bojimo se, da takšne kazni posameznika bolj odvračajo od opravljanja kmetijske dejavnosti kakor pa, da bi jih to odvračalo od nezakonitih ravnanj. To žal ne velja samo za področje kmetijstva, pač pa to velja tudi za opravljanje ostalih dejavnosti. Na nesorazmerne kazni so nas konec koncev prejšnji teden opozarjali tudi obrtniki. Globe so za tiste, ki legalno opravljajo neko dejavnost, namreč neprimerno višje od glob za šušmarje, ki delajo na črno, obrtnikom jemljejo delo in predstavljajo nelojalno konkurenco, zato so se nekateri tudi prisiljeni posluževati nezakonitih metod; od neizdajanja računov do nezaračunavanja dela opravljenih storitev, če želijo obdržati delo oziroma ostati konkurenčni. Torej imamo na eni strani težnje za povečanje glob fizičnim osebam, ki se poslužujejo dela na črno, po drugi strani pa težnjo po znižanju nesorazmerno visokih kazni pravnim osebam in samostojnim podjetnikom ter nosilcem kmetijske dejavnosti. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da je današnja razprava o višinah kazni v kmetijstvu dobrodošla in upamo, da bo prinesla kakšno novo idejo o tem, kako na najbolj pravičen način urediti področje glob v kmetijstvu.«