Ljubljana, 21. maj 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 2. točki dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2014 in 2015, nujni postopek, je tretji dan zasedanja Državnega zbora Republike Slovenije na 25. redni seji pojasnil predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič:
»Naj vam takoj povem, da jaz nimam paketa za vas, kot ga je imel kolega iz Državljanske liste. Bom pa predstavil stališče, ki ga imamo v Slovenski ljudski stranki glede zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015. Govorimo o zelo resnem zakonu v zelo kočljivem času. To je vidno tudi iz stališč poslanskih skupin in kljub temu, da se približuje volilni čas, bi pričakoval od vlade, pa tudi od tistih, ki še sestavljate koalicijo, čeprav ni čisto več jasno, kdo, da se resno in odgovorno lotimo priprave tega zakona in tudi obravnave ter sprejema. Iz tega zakona, ki smo ga dobili poslanke in poslanci na mizo, veje enostavno duh vlade, ki je oddelala dobro leto svojega kratkega mandata. Gre za zakon, ki v mnogih elementih spet meji na ustavno spornost na eni strani in na drugi strani več kot očitno na neusklajen zakon, ki ni usklajen v koaliciji, kaj šele, da bi kdo iz opozicije pri pripravi tega zakona lahko dal tudi kakšno pripombo, zato so tudi stališča takšna, kakršna so. Povsem nesprejemljivo je to, da se s takšno lahkoto spet za 1,1 milijardo, za tisoč sto milijonov, daje dodatnih pravic možnosti zadolževanja na Družbi za opravljanje s slabimi terjatvami. Mi, Slovenke in Slovenci, bi morali danes več vedeti, kaj se dogaja v tej družbi. Sam sem trdno prepričan, da je tudi cel ta politični cirkus, ki eskalira na koncu v razpadu koalicije, povzročen ravno s tem, ker imajo mnogi velik interes, da ne vejo niti politika niti državljani, kaj se pravzaprav dogaja s silnimi stotinami milijonov, za katere so odgovorni posamezniki in so danes nosilci pomembnih tudi političnih funkcij ali pa sicer pomembni gospodarstveniki, ki delujejo v spregi s politiko. Povsem nesprejemljivo je, da dajemo takšne bianco menice tej družbi, ki nam niti kakovostno ne poroča o tem, kaj počne, in po mojem globokem prepričanju povsem napačno vodi to politiko. Drugo, kar je povsem nesprejemljivo in je zopet v maniri te vlade - namesto da bi se iskale rešitve, kako pospešiti črpanje evropskih sredstev, kako biti vlada kot partner s tistimi, ki se trudijo na projektih, postavljate vedno znova in znova neke palice v kolesje tega zahtevnega sistema. Sam vem, kako je bilo, ko sem bil na ministrstvu, ko je bilo treba z ministrstva za finance poenostaviti postopke za to, da smo lahko prišli do tistih tako imenovanih over-commitmentov, to se pravi, do dodatnih pravic porabe, da se dejansko danes govori o projektih, ki se lahko črpajo. Projektov je dovolj, danes pa niti v strateških dokumentih za naslednjo perspektivo ne zagotavljate dovolj sredstev, da bi se izvedli ti projekti, v teh postopkih pa sami sebi kompliciramo črpanje evropskih sredstev. Povsem nesprejemljivo! Tretja zadeva, ki je v tem zakonu prav tako nesprejemljiva in je pravzaprav odraz politike, ki veje iz te vlade, je to, kar je zamišljeno v tem Zakonu o izvrševanju proračuna, da bi župani ali pa ministri z levo roko lahko jemali prihranke tistim, ki delajo. Tistim, ki ustvarjajo, tistim, ki varčujejo, tistim, ki zbirajo donatorska sredstva, in na takšen način tudi blažijo težko situacijo v javnem sektorju. Sam imam kar precej izkušenj iz trinajstletnega obdobja županovanja ene večjih občin, kjer smo imeli osem osnovnih šol, celo vrsto kulturnih zavodov in med zavodi, med direktorji, je ogromna razlika v tem, kako gospodarijo z istimi sredstvi. In tako se s takšnim principom, kot je uveljavljen zdaj, enostavno kaznuje tiste, ki so gospodarji, tiste, ki delajo. Zelo dobra je obrazložitev, da je to zaradi padca nepremičninskega davka, ki ga je zaustavilo ustavno sodišče, se pravi, ker pač tistim gospodarjem, tistim, ki so delali v preteklosti, nismo mogli pobrati davkov prek nepremičninskega zakona oziroma smo ga želeli na nezakonit način, bomo pa tukaj s tako rokohitrsko potezo pa tistim, ki v javnem sektorju dobro delajo, pobrali prihranjena sredstva. Tu naj omenim samo primera dveh direktorjev, ki sta me osebno klicala in dovolila, da ju izpostavim - Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici in Zdravstveni dom Ljutomer. Dva tipična gospodarja v javnih zavodih enostavno izigrana in njuno stališče je, da bi bilo tistega, ki je pripravil takšen zakon, treba enostavno kaznovati, kajti da ukinjamo gospodarjenje v javnem sektorju na takšen način, je enostavno nesprejemljivo.«
»Naj vam takoj povem, da jaz nimam paketa za vas, kot ga je imel kolega iz Državljanske liste. Bom pa predstavil stališče, ki ga imamo v Slovenski ljudski stranki glede zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015. Govorimo o zelo resnem zakonu v zelo kočljivem času. To je vidno tudi iz stališč poslanskih skupin in kljub temu, da se približuje volilni čas, bi pričakoval od vlade, pa tudi od tistih, ki še sestavljate koalicijo, čeprav ni čisto več jasno, kdo, da se resno in odgovorno lotimo priprave tega zakona in tudi obravnave ter sprejema. Iz tega zakona, ki smo ga dobili poslanke in poslanci na mizo, veje enostavno duh vlade, ki je oddelala dobro leto svojega kratkega mandata. Gre za zakon, ki v mnogih elementih spet meji na ustavno spornost na eni strani in na drugi strani več kot očitno na neusklajen zakon, ki ni usklajen v koaliciji, kaj šele, da bi kdo iz opozicije pri pripravi tega zakona lahko dal tudi kakšno pripombo, zato so tudi stališča takšna, kakršna so. Povsem nesprejemljivo je to, da se s takšno lahkoto spet za 1,1 milijardo, za tisoč sto milijonov, daje dodatnih pravic možnosti zadolževanja na Družbi za opravljanje s slabimi terjatvami. Mi, Slovenke in Slovenci, bi morali danes več vedeti, kaj se dogaja v tej družbi. Sam sem trdno prepričan, da je tudi cel ta politični cirkus, ki eskalira na koncu v razpadu koalicije, povzročen ravno s tem, ker imajo mnogi velik interes, da ne vejo niti politika niti državljani, kaj se pravzaprav dogaja s silnimi stotinami milijonov, za katere so odgovorni posamezniki in so danes nosilci pomembnih tudi političnih funkcij ali pa sicer pomembni gospodarstveniki, ki delujejo v spregi s politiko. Povsem nesprejemljivo je, da dajemo takšne bianco menice tej družbi, ki nam niti kakovostno ne poroča o tem, kaj počne, in po mojem globokem prepričanju povsem napačno vodi to politiko. Drugo, kar je povsem nesprejemljivo in je zopet v maniri te vlade - namesto da bi se iskale rešitve, kako pospešiti črpanje evropskih sredstev, kako biti vlada kot partner s tistimi, ki se trudijo na projektih, postavljate vedno znova in znova neke palice v kolesje tega zahtevnega sistema. Sam vem, kako je bilo, ko sem bil na ministrstvu, ko je bilo treba z ministrstva za finance poenostaviti postopke za to, da smo lahko prišli do tistih tako imenovanih over-commitmentov, to se pravi, do dodatnih pravic porabe, da se dejansko danes govori o projektih, ki se lahko črpajo. Projektov je dovolj, danes pa niti v strateških dokumentih za naslednjo perspektivo ne zagotavljate dovolj sredstev, da bi se izvedli ti projekti, v teh postopkih pa sami sebi kompliciramo črpanje evropskih sredstev. Povsem nesprejemljivo! Tretja zadeva, ki je v tem zakonu prav tako nesprejemljiva in je pravzaprav odraz politike, ki veje iz te vlade, je to, kar je zamišljeno v tem Zakonu o izvrševanju proračuna, da bi župani ali pa ministri z levo roko lahko jemali prihranke tistim, ki delajo. Tistim, ki ustvarjajo, tistim, ki varčujejo, tistim, ki zbirajo donatorska sredstva, in na takšen način tudi blažijo težko situacijo v javnem sektorju. Sam imam kar precej izkušenj iz trinajstletnega obdobja županovanja ene večjih občin, kjer smo imeli osem osnovnih šol, celo vrsto kulturnih zavodov in med zavodi, med direktorji, je ogromna razlika v tem, kako gospodarijo z istimi sredstvi. In tako se s takšnim principom, kot je uveljavljen zdaj, enostavno kaznuje tiste, ki so gospodarji, tiste, ki delajo. Zelo dobra je obrazložitev, da je to zaradi padca nepremičninskega davka, ki ga je zaustavilo ustavno sodišče, se pravi, ker pač tistim gospodarjem, tistim, ki so delali v preteklosti, nismo mogli pobrati davkov prek nepremičninskega zakona oziroma smo ga želeli na nezakonit način, bomo pa tukaj s tako rokohitrsko potezo pa tistim, ki v javnem sektorju dobro delajo, pobrali prihranjena sredstva. Tu naj omenim samo primera dveh direktorjev, ki sta me osebno klicala in dovolila, da ju izpostavim - Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici in Zdravstveni dom Ljutomer. Dva tipična gospodarja v javnih zavodih enostavno izigrana in njuno stališče je, da bi bilo tistega, ki je pripravil takšen zakon, treba enostavno kaznovati, kajti da ukinjamo gospodarjenje v javnem sektorju na takšen način, je enostavno nesprejemljivo.«