Ljubljana, 22. maj 2014 - Stališče Poslanske skupine SLS k 10. točki dnevnega reda, to je na prvo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, je včeraj, na tretji dan zasedanja Državnega zbora Republike Slovenije na 25. redni seji predstavil vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc_
»Kot rečeno, je to drugi zakon iz paketa, ki predvideva, da dvignemo prag za vstop v sistem pavšalne obdavčitve tudi za manjše gospodarske družbe, in sicer za tiste, ki imajo do 100 tisoč evrov prihodkov. Zato, ker sta samostojno podjetništvo in gospodarske družbe urejena v različnih zakonih, je treba popraviti poleg Zakona o dohodnini tudi Zakon o davku na dohodek pravnih oseb. S tem tudi z davčnega vidika izenačujemo obe kategoriji. Kot je bilo že rečeno, predlagatelji nismo spregledali dejstva, da je treba spremeniti tudi Zakon o davku na dodano vrednost, vendar ker je treba za dvig vstopa v sistem davka na dodano vrednost zaprositi za soglasje Svet Evropske unije, se nam zdi primerno, da to stori Vlada Republike Slovenije, potem ko bomo to zakonodajo tudi sprejeli. Kot vemo, bodo te spremembe začele veljati šele 2015. V Slovenski ljudski stranki smo pripravljeni na nadaljnje pogovore glede dodatnega izboljšanja obeh zakonov, seveda če se bo v to vključila tudi vlada in preostale poslanske skupine, ki boste ta zakon v prvi obravnavi podprle, da imamo tako do seje matičnega odbora zadevo usklajeno in tudi pripravljeno za nadaljnjo obravnavo. Tudi glede obvezne zaposlitve ali pa glede višine normiranih odhodkov se seveda lahko še pogovorimo. Kot je tudi že bilo povedano, imajo pri nas mala oziroma mikro podjetja povsem enake obveze glede računovodenja in glede davčnih formularjev kot velika podjetja z milijonskimi prihodki. To seveda naša mikro in mala podjetja postavlja v manj konkurenčen položaj glede na številne druge države, ki imajo za mala podjetja zelo poenostavljeno davčno zakonodajo. Obrtna zbornica omenja Hrvaško, Avstrijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, ZDA, tudi Češka in Italija imata posebno ureditev in tako naprej. Torej povsod za manjše obstaja neka možnost poenostavljenega vodenja knjig kot tudi glede papirologije v zvezi z davčno zakonodajo in zakaj ne bi nekaj takega poskusili in uredili tudi pri nas? Skratka, bistvo je, da bo podjetnik ali mikro podjetje, razbremenjeno računovodenja, zbiranja dokazil za stroške in ostalih birokratskih zadev, hkrati pa bo državi vseeno plačalo nekaj davka. Skratka, tu smo vsi zmagovalci, tako tisti, ki ne rabi več voditi knjig in bilanc, plačevati računovodskih servisov in podobnega ter se bati davčnih inšpektorjev, ki se zapičijo v vsako malenkost. Na drugi strani pa bo seveda nekaj od tega imela tudi država. Dobila bo nekaj davka, hkrati pa lahko svoje davčne nadzornike preusmeri nad velike kršitelje. Skratka, v Slovenski ljudski stranki in Novi Sloveniji smo to zadevo temeljito preučili, ne toliko iz številk, s katerimi razpolaga ministrstvo za finance, temveč predvsem iz prakse. Po pogovorih z obrtniki in podjetniki smo dobili signale, da se bodo z veseljem vključili v sistem pavšala in so nekaj za to pripravljeni tudi plačati državi, vendar ta obveznost ne sme biti previsoka. Sicer se jim bolj splača ostati na dokazovanju dejanskih stroškov in tako se žal nekateri raje bolj kot plačevanju davka posvetijo kreativnemu računovodstvu in s tem izogibanju plačila davka, država pa od tega nima praktično nič. Večino je bilo danes že povedanega in lahko rečem, da smo z redkimi izjemami govorili in ugotavljali pravzaprav podobno. Res je nekaj vprašanj ostalo še odprtih, vendar v tem ne vidim večjih težav, saj so vsa vprašanja rešljiva, in glede na vaše razprave ob prejšnjem zakonu je možnost dogovora in uskladitve povsem izvedljiva. Predlagam, da oba zakona v prvi obravnavi tudi podprete, potem pa, da se v zelo kratkem obdobju sestanemo in skupno uskladimo zakona ter naredimo nekaj dobrega za slovensko malo gospodarstvo in podjetništvo. Danes sem tudi prvič dobil občutek, da poslanska stališča niso bila koalicijsko ali opozicijsko obarvana, ampak da je bil pristop zelo argumentiran, in da če bomo tako nadaljevali, lahko sprejmemo oba zakona, ki na koncu ne bosta zakona Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije, ampak zakona celotnega državnega zbora. Tako bomo v teh politično napornih dneh le dali signal ljudem, da zmoremo kakšno stvar za dobro ljudi narediti tudi skupaj.«
»Kot rečeno, je to drugi zakon iz paketa, ki predvideva, da dvignemo prag za vstop v sistem pavšalne obdavčitve tudi za manjše gospodarske družbe, in sicer za tiste, ki imajo do 100 tisoč evrov prihodkov. Zato, ker sta samostojno podjetništvo in gospodarske družbe urejena v različnih zakonih, je treba popraviti poleg Zakona o dohodnini tudi Zakon o davku na dohodek pravnih oseb. S tem tudi z davčnega vidika izenačujemo obe kategoriji. Kot je bilo že rečeno, predlagatelji nismo spregledali dejstva, da je treba spremeniti tudi Zakon o davku na dodano vrednost, vendar ker je treba za dvig vstopa v sistem davka na dodano vrednost zaprositi za soglasje Svet Evropske unije, se nam zdi primerno, da to stori Vlada Republike Slovenije, potem ko bomo to zakonodajo tudi sprejeli. Kot vemo, bodo te spremembe začele veljati šele 2015. V Slovenski ljudski stranki smo pripravljeni na nadaljnje pogovore glede dodatnega izboljšanja obeh zakonov, seveda če se bo v to vključila tudi vlada in preostale poslanske skupine, ki boste ta zakon v prvi obravnavi podprle, da imamo tako do seje matičnega odbora zadevo usklajeno in tudi pripravljeno za nadaljnjo obravnavo. Tudi glede obvezne zaposlitve ali pa glede višine normiranih odhodkov se seveda lahko še pogovorimo. Kot je tudi že bilo povedano, imajo pri nas mala oziroma mikro podjetja povsem enake obveze glede računovodenja in glede davčnih formularjev kot velika podjetja z milijonskimi prihodki. To seveda naša mikro in mala podjetja postavlja v manj konkurenčen položaj glede na številne druge države, ki imajo za mala podjetja zelo poenostavljeno davčno zakonodajo. Obrtna zbornica omenja Hrvaško, Avstrijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, ZDA, tudi Češka in Italija imata posebno ureditev in tako naprej. Torej povsod za manjše obstaja neka možnost poenostavljenega vodenja knjig kot tudi glede papirologije v zvezi z davčno zakonodajo in zakaj ne bi nekaj takega poskusili in uredili tudi pri nas? Skratka, bistvo je, da bo podjetnik ali mikro podjetje, razbremenjeno računovodenja, zbiranja dokazil za stroške in ostalih birokratskih zadev, hkrati pa bo državi vseeno plačalo nekaj davka. Skratka, tu smo vsi zmagovalci, tako tisti, ki ne rabi več voditi knjig in bilanc, plačevati računovodskih servisov in podobnega ter se bati davčnih inšpektorjev, ki se zapičijo v vsako malenkost. Na drugi strani pa bo seveda nekaj od tega imela tudi država. Dobila bo nekaj davka, hkrati pa lahko svoje davčne nadzornike preusmeri nad velike kršitelje. Skratka, v Slovenski ljudski stranki in Novi Sloveniji smo to zadevo temeljito preučili, ne toliko iz številk, s katerimi razpolaga ministrstvo za finance, temveč predvsem iz prakse. Po pogovorih z obrtniki in podjetniki smo dobili signale, da se bodo z veseljem vključili v sistem pavšala in so nekaj za to pripravljeni tudi plačati državi, vendar ta obveznost ne sme biti previsoka. Sicer se jim bolj splača ostati na dokazovanju dejanskih stroškov in tako se žal nekateri raje bolj kot plačevanju davka posvetijo kreativnemu računovodstvu in s tem izogibanju plačila davka, država pa od tega nima praktično nič. Večino je bilo danes že povedanega in lahko rečem, da smo z redkimi izjemami govorili in ugotavljali pravzaprav podobno. Res je nekaj vprašanj ostalo še odprtih, vendar v tem ne vidim večjih težav, saj so vsa vprašanja rešljiva, in glede na vaše razprave ob prejšnjem zakonu je možnost dogovora in uskladitve povsem izvedljiva. Predlagam, da oba zakona v prvi obravnavi tudi podprete, potem pa, da se v zelo kratkem obdobju sestanemo in skupno uskladimo zakona ter naredimo nekaj dobrega za slovensko malo gospodarstvo in podjetništvo. Danes sem tudi prvič dobil občutek, da poslanska stališča niso bila koalicijsko ali opozicijsko obarvana, ampak da je bil pristop zelo argumentiran, in da če bomo tako nadaljevali, lahko sprejmemo oba zakona, ki na koncu ne bosta zakona Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije, ampak zakona celotnega državnega zbora. Tako bomo v teh politično napornih dneh le dali signal ljudem, da zmoremo kakšno stvar za dobro ljudi narediti tudi skupaj.«
