Ljubljana, 22. maj 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 8. točki dnevnega reda, to je na prvo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Banki Slovenije, je četrti dan zasedanja Državnega zbora Republike Slovenije na 25. redni seji predstavil poslanec SLS Janez Ribič:
»Banka Slovenije je z vstopom v evro območje postala del evrosistema kot ena izmed nacionalnih centralnih bank in na katerega je hkrati prenesla pristojnosti za vodenje denarne politike. Od takrat se tudi za Slovenijo odločitve sprejemajo centralizirano v Evropski centralni banki, izvajajo pa prek nacionalnih centralnih bank. Delo Banke Slovenije tako v veliki meri opredeljuje statut evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. Predlagatelj zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Banki Slovenije je tako predlagal kar nekaj sprememb, in sicer v zvezi s poročanjem naše nacionalne banke državnemu zboru, v zvezi z imenovanjem zunanjega revizorja glede ugotavljanja opravljanja nezdružljivosti funkcije, v zvezi z možnostjo sodelovanja opozicijskega poslanca na sejah sveta Banke Slovenije, v zvezi z imenovanjem guvernerja in članov sveta Banke Slovenije ter glede ravnanja z zaupnimi podatki v povezavi z Državnim zborom Republike Slovenije. Če začnem na začetku, interakcija izmenjave podatkov med našo centralno banko, torej Banko Slovenije, je tudi po mnenju Slovenske ljudske stranke skromna. Medtem ko prek delovnih teles sodelujemo z različnimi državnimi institucijami in dobivamo relevantne makroekonomske podatke, se predstavniki Banke Slovenije le redko vključujejo v tovrstne razprave. Glede na dikcijo v zakonu, večjih ovir za to, da bi lahko Banka Slovenije poročala državnemu zboru tudi izven rednih okvirjev in še nekoliko bolj podrobno, ne vidimo. Tudi dejstvo, da si člani sveta Banke Slovenije sami sebi določajo pravice iz delovnega razmerja, je nekoliko nenavadno in povzroča določeno moralno tveganje. V vsakem primeru bi moralo biti določanje teh pravic jasno zakonsko urejeno, predvsem pa bi morale biti vse pravice javno in transparentno na voljo javnosti. Konec koncev je centralna Banka Slovenije navkljub svoji samostojnosti v lasti državljank in državljanov. Na sejah Sveta Banke Slovenije danes lahko sodelujeta finančni minister in predstavnik Odbora Državnega zbora RS za finance in monetarno politiko. Predlog v zakonu predvideva tudi možnost prisotnosti poslanca državnega zbora iz vrst opozicije, seveda brez pravice glasovanja. Tudi v tem ne vidimo težav, saj to štejemo v okvir povečanja demokratičnosti in enake obravnave političnih pozicij. Je pa treba doreči, na kakšen način bo izbran predstavnik opozicije. Ena izmed možnosti je, da ga določi Komisija za nadzor javnih financ, v kateri ima vedno večino opozicija. Potem je tukaj še imenovanje guvernerja in viceguvernerjev. Da je dva zaporedna mandata po šest let dovolj, ocenjujemo tudi v Slovenski ljudski stranki. V tem času lahko posamezni funkcionar Banke Slovenije izvede svoje načrte in vse načrtovane projekte. Daljše obdobje že lahko privede do določenih tveganj s področja učinkovitosti in transparentnosti delovanja institucije, zato tudi s tem predlogom glede omejitve mandatov nimamo večjih težav. Veliko bolj pa je problematičen predlog možnosti odpoklica, da vodstvo Banke Slovenije ne sme biti vezano na vsakokratno politično situacijo predvsem zaradi pomembnosti dela na področju ohranjanja finančne stabilnosti države. Da bi zato sredi mandata lahko predsednik republike odpoklical guvernerja ali katerega od drugih članov sveta banke, pa je povezano s precejšnjim tveganjem, da bi to lahko pomenilo določen pritisk na neodvisnost tega organa. Res pa je, da bi izrazito slabo delo posameznega člana sveta banke moralo biti tako ali drugače sankcionirano, vendar je to treba urediti na ravni Evropske centralne banke in možnosti njene intervencije. Zelo podobno je z imenovanji in razrešitvami direktorjev in namestnikov direktorjev posameznih oddelkov v Banki Slovenije. Da bi se z menjavo guvernerja začela tudi nova kadrovska postavitev, je nekoliko nenavadno. Vendar tudi popolna odsotnost vpliva na izbiro sodelavcev ni ravno najboljša, zato je treba najti drugačno pot. Morda tako, da bi tudi vodstvo posameznih oddelkov bilo vezano na neko mandatno obdobje, po preteku tega obdobja pa bi se objavil nov javni razpis, na katerega bi se seveda lahko prijavili tudi obstoječi direktorji. Seveda ta mandat ne sme sovpadati z mandatom guvernerja in viceguvernerjev.
In za konec še glede varovanja zaupnih bančnih podatkov. Glede tega smo imeli tudi tukaj v parlamentu že resne polemike. in čeprav v celoti razumemo pomen bančne tajnosti za delovanje samega finančnega sistema, pa se je v zadnjem bančnem zlomu, ki ga je doživela Slovenija, znotraj bank zgodilo marsikaj. Tudi določene nečednosti in kriminalna dejanja. V Slovenski ljudski stranki smo zato prepričani, da dokler se težave bank rešujejo z davkoplačevalskimi sredstvi, potem je javni interes nad bančno tajnostjo. Gre seveda za izjemno situacijo, vendar glede na trenutno stanje so določena razkritja za nazaj nujna. Nikakor pa ne smemo sprejeti kakšnih sprememb, kjer bi se državni zbor in javnost vtikala v tajnost podatkov zasebnih in normalno delujočih bank v Sloveniji. To je pač evropski standard, ki ga ne moremo kar kršiti. V Slovenski ljudski stranki na tem področju delamo zelo jasno ločnico. Pri podatkih, kaj se je dogajalo v preteklosti in je tudi privedlo do nujnosti državne intervencije, je bančna tajnost trenutno ovira za razčiščenje situacije, medtem ko vnaprej moramo bančno tajnost upoštevati in seveda spoštovati. Če zaključim; z nekaterimi predlogi sprememb v Slovenski ljudski stranki seveda nimamo težav, je pa tudi kar nekaj stvari, o katerih bi morala steči širša razprava, še posebej zato, ker jim nasprotuje tudi Evropska centralna banka kot osrednji nadzorni organ Evropske unije na tem področju. Poslanci Slovenske ljudske stranke bomo v prvi obravnavi zakon podprli, bo pa treba v nadaljevanju še doreči, katere rešitve so sprejemljive in katere pač ne.«
»Banka Slovenije je z vstopom v evro območje postala del evrosistema kot ena izmed nacionalnih centralnih bank in na katerega je hkrati prenesla pristojnosti za vodenje denarne politike. Od takrat se tudi za Slovenijo odločitve sprejemajo centralizirano v Evropski centralni banki, izvajajo pa prek nacionalnih centralnih bank. Delo Banke Slovenije tako v veliki meri opredeljuje statut evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. Predlagatelj zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Banki Slovenije je tako predlagal kar nekaj sprememb, in sicer v zvezi s poročanjem naše nacionalne banke državnemu zboru, v zvezi z imenovanjem zunanjega revizorja glede ugotavljanja opravljanja nezdružljivosti funkcije, v zvezi z možnostjo sodelovanja opozicijskega poslanca na sejah sveta Banke Slovenije, v zvezi z imenovanjem guvernerja in članov sveta Banke Slovenije ter glede ravnanja z zaupnimi podatki v povezavi z Državnim zborom Republike Slovenije. Če začnem na začetku, interakcija izmenjave podatkov med našo centralno banko, torej Banko Slovenije, je tudi po mnenju Slovenske ljudske stranke skromna. Medtem ko prek delovnih teles sodelujemo z različnimi državnimi institucijami in dobivamo relevantne makroekonomske podatke, se predstavniki Banke Slovenije le redko vključujejo v tovrstne razprave. Glede na dikcijo v zakonu, večjih ovir za to, da bi lahko Banka Slovenije poročala državnemu zboru tudi izven rednih okvirjev in še nekoliko bolj podrobno, ne vidimo. Tudi dejstvo, da si člani sveta Banke Slovenije sami sebi določajo pravice iz delovnega razmerja, je nekoliko nenavadno in povzroča določeno moralno tveganje. V vsakem primeru bi moralo biti določanje teh pravic jasno zakonsko urejeno, predvsem pa bi morale biti vse pravice javno in transparentno na voljo javnosti. Konec koncev je centralna Banka Slovenije navkljub svoji samostojnosti v lasti državljank in državljanov. Na sejah Sveta Banke Slovenije danes lahko sodelujeta finančni minister in predstavnik Odbora Državnega zbora RS za finance in monetarno politiko. Predlog v zakonu predvideva tudi možnost prisotnosti poslanca državnega zbora iz vrst opozicije, seveda brez pravice glasovanja. Tudi v tem ne vidimo težav, saj to štejemo v okvir povečanja demokratičnosti in enake obravnave političnih pozicij. Je pa treba doreči, na kakšen način bo izbran predstavnik opozicije. Ena izmed možnosti je, da ga določi Komisija za nadzor javnih financ, v kateri ima vedno večino opozicija. Potem je tukaj še imenovanje guvernerja in viceguvernerjev. Da je dva zaporedna mandata po šest let dovolj, ocenjujemo tudi v Slovenski ljudski stranki. V tem času lahko posamezni funkcionar Banke Slovenije izvede svoje načrte in vse načrtovane projekte. Daljše obdobje že lahko privede do določenih tveganj s področja učinkovitosti in transparentnosti delovanja institucije, zato tudi s tem predlogom glede omejitve mandatov nimamo večjih težav. Veliko bolj pa je problematičen predlog možnosti odpoklica, da vodstvo Banke Slovenije ne sme biti vezano na vsakokratno politično situacijo predvsem zaradi pomembnosti dela na področju ohranjanja finančne stabilnosti države. Da bi zato sredi mandata lahko predsednik republike odpoklical guvernerja ali katerega od drugih članov sveta banke, pa je povezano s precejšnjim tveganjem, da bi to lahko pomenilo določen pritisk na neodvisnost tega organa. Res pa je, da bi izrazito slabo delo posameznega člana sveta banke moralo biti tako ali drugače sankcionirano, vendar je to treba urediti na ravni Evropske centralne banke in možnosti njene intervencije. Zelo podobno je z imenovanji in razrešitvami direktorjev in namestnikov direktorjev posameznih oddelkov v Banki Slovenije. Da bi se z menjavo guvernerja začela tudi nova kadrovska postavitev, je nekoliko nenavadno. Vendar tudi popolna odsotnost vpliva na izbiro sodelavcev ni ravno najboljša, zato je treba najti drugačno pot. Morda tako, da bi tudi vodstvo posameznih oddelkov bilo vezano na neko mandatno obdobje, po preteku tega obdobja pa bi se objavil nov javni razpis, na katerega bi se seveda lahko prijavili tudi obstoječi direktorji. Seveda ta mandat ne sme sovpadati z mandatom guvernerja in viceguvernerjev.
In za konec še glede varovanja zaupnih bančnih podatkov. Glede tega smo imeli tudi tukaj v parlamentu že resne polemike. in čeprav v celoti razumemo pomen bančne tajnosti za delovanje samega finančnega sistema, pa se je v zadnjem bančnem zlomu, ki ga je doživela Slovenija, znotraj bank zgodilo marsikaj. Tudi določene nečednosti in kriminalna dejanja. V Slovenski ljudski stranki smo zato prepričani, da dokler se težave bank rešujejo z davkoplačevalskimi sredstvi, potem je javni interes nad bančno tajnostjo. Gre seveda za izjemno situacijo, vendar glede na trenutno stanje so določena razkritja za nazaj nujna. Nikakor pa ne smemo sprejeti kakšnih sprememb, kjer bi se državni zbor in javnost vtikala v tajnost podatkov zasebnih in normalno delujočih bank v Sloveniji. To je pač evropski standard, ki ga ne moremo kar kršiti. V Slovenski ljudski stranki na tem področju delamo zelo jasno ločnico. Pri podatkih, kaj se je dogajalo v preteklosti in je tudi privedlo do nujnosti državne intervencije, je bančna tajnost trenutno ovira za razčiščenje situacije, medtem ko vnaprej moramo bančno tajnost upoštevati in seveda spoštovati. Če zaključim; z nekaterimi predlogi sprememb v Slovenski ljudski stranki seveda nimamo težav, je pa tudi kar nekaj stvari, o katerih bi morala steči širša razprava, še posebej zato, ker jim nasprotuje tudi Evropska centralna banka kot osrednji nadzorni organ Evropske unije na tem področju. Poslanci Slovenske ljudske stranke bomo v prvi obravnavi zakon podprli, bo pa treba v nadaljevanju še doreči, katere rešitve so sprejemljive in katere pač ne.«