Ljubljana, 11. junij 2014 – Stališče Poslanske skupine k 4. točki dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, skrajšani postopek, je prvi dan 69. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije predstavil poslanec SLS Janez Ribič:
»Verjamem, da med nami ni več posameznika, ki v okviru svojega gospodinjstva, lastnega podjetja ali kako drugače ne bi opravljal elektronskega poslovanja in se podpisoval z elektronskim podpisom oziroma kvalificiranim digitalnim potrdilom. Izjemno hiter razvoj tehnologije nas namreč sili k čim večjemu obsegu poslovanja ali uporabe elektronskih storitev in ravno razvoj tehnologije je razlog za vložitev predlagane novele zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Predlagani zakon namreč spreminja veljavni 31. člen zakona, ki določa način ugotovljene istovetnosti prosilca za izdajo kvalificiranega digitalnega podpisa. Vse od sprejetja Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu leta 2000 pa vse do danes se namreč ta določba zakona, ki predpisuje ugotavljanje istovetnosti nosilca izključno s pomočjo osebnega dokumenta z vložitvijo zahtevka za izdajo kvalificiranega digitalnega potrdila v fizični obliki in ob fizični prisotnosti prosilca, ni spreminjala. Kot rečeno, je zaradi tehnološkega napredka takšen način vlaganja zastarel, še posebno za prosilca, ki že ima pridobljeno kvalificirano digitalno potrdilo. To velja predvsem za poslovne subjekte, ki elektronsko poslovanje uporabljajo vsak dan in pri svojem delu uporabljajo več digitalnih potrdil, zato predlagana novela Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu jasno določa, da se lahko istovetnost prosilca za kvalificirano digitalno potrdilo ugotavlja na daljavo s pomočjo digitalnega potrdila, ki ga prosilec že uporablja. Takšna ureditev namreč temelji na dejstvu, da je bila identiteta posameznika, ki z elektronsko podpisanim zahtevkom od overitelja zahteva izdajo novega oziroma drugega kvalificiranega potrdila že zanesljivo ugotovljena na podlagi trenutno veljavne določbe 31. člena zakona.
Predlagana rešitev sledi tudi pravni domnevi, da je overitelj oziroma ponudnik kvalificiranih skrbniških storitev v postopku izdaje potrdila preveril istovetnost prosilca na ravni, ki jamči, da so identifikacijski osebni podatki, ki jih vsebuje potrdilo, s katerim je bil podpisan elektronski zahtevek, nedvoumno povezani s podpisnikom in da predstavljajo določeno fizično osebo. Overitelju predlagani zakon nalaga tudi obveznost preverjanja uradno dodeljenih identifikacijskih oznak pri državnem organu, ki takšno oznako podeljuje. Če tega ni mogoče preveriti, pa predlagani zakon določa, da je lahko elektronski podpis ustvarjen na podlagi tovrstnega kvalificiranega potrdila, izdelan le v okviru informacijskega sistema overitelja, ki je izdal kvalificirano potrditev, preverja pa se lahko tudi zunaj navedenega informacijskega sistema. Tako lahko overitelj vzpostavi sistem za varno elektronsko podpisovanje, katerega sestavni del je tudi izdajanje kvalificiranih potrdil, uporabljajo pa ga lahko tudi državljani drugih držav članic, za katere pri državnih organih ni mogoče preveriti navedenih identifikacijskih podatkov. Poleg omenjenega se z navedenim zakonom spreminja še zastarela oznaka valute, pri kateri se predpisane globe spreminjajo iz tolarjev v evre. Predlagani noveli Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ne bomo nasprotovali.«
»Verjamem, da med nami ni več posameznika, ki v okviru svojega gospodinjstva, lastnega podjetja ali kako drugače ne bi opravljal elektronskega poslovanja in se podpisoval z elektronskim podpisom oziroma kvalificiranim digitalnim potrdilom. Izjemno hiter razvoj tehnologije nas namreč sili k čim večjemu obsegu poslovanja ali uporabe elektronskih storitev in ravno razvoj tehnologije je razlog za vložitev predlagane novele zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Predlagani zakon namreč spreminja veljavni 31. člen zakona, ki določa način ugotovljene istovetnosti prosilca za izdajo kvalificiranega digitalnega podpisa. Vse od sprejetja Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu leta 2000 pa vse do danes se namreč ta določba zakona, ki predpisuje ugotavljanje istovetnosti nosilca izključno s pomočjo osebnega dokumenta z vložitvijo zahtevka za izdajo kvalificiranega digitalnega potrdila v fizični obliki in ob fizični prisotnosti prosilca, ni spreminjala. Kot rečeno, je zaradi tehnološkega napredka takšen način vlaganja zastarel, še posebno za prosilca, ki že ima pridobljeno kvalificirano digitalno potrdilo. To velja predvsem za poslovne subjekte, ki elektronsko poslovanje uporabljajo vsak dan in pri svojem delu uporabljajo več digitalnih potrdil, zato predlagana novela Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu jasno določa, da se lahko istovetnost prosilca za kvalificirano digitalno potrdilo ugotavlja na daljavo s pomočjo digitalnega potrdila, ki ga prosilec že uporablja. Takšna ureditev namreč temelji na dejstvu, da je bila identiteta posameznika, ki z elektronsko podpisanim zahtevkom od overitelja zahteva izdajo novega oziroma drugega kvalificiranega potrdila že zanesljivo ugotovljena na podlagi trenutno veljavne določbe 31. člena zakona.
Predlagana rešitev sledi tudi pravni domnevi, da je overitelj oziroma ponudnik kvalificiranih skrbniških storitev v postopku izdaje potrdila preveril istovetnost prosilca na ravni, ki jamči, da so identifikacijski osebni podatki, ki jih vsebuje potrdilo, s katerim je bil podpisan elektronski zahtevek, nedvoumno povezani s podpisnikom in da predstavljajo določeno fizično osebo. Overitelju predlagani zakon nalaga tudi obveznost preverjanja uradno dodeljenih identifikacijskih oznak pri državnem organu, ki takšno oznako podeljuje. Če tega ni mogoče preveriti, pa predlagani zakon določa, da je lahko elektronski podpis ustvarjen na podlagi tovrstnega kvalificiranega potrdila, izdelan le v okviru informacijskega sistema overitelja, ki je izdal kvalificirano potrditev, preverja pa se lahko tudi zunaj navedenega informacijskega sistema. Tako lahko overitelj vzpostavi sistem za varno elektronsko podpisovanje, katerega sestavni del je tudi izdajanje kvalificiranih potrdil, uporabljajo pa ga lahko tudi državljani drugih držav članic, za katere pri državnih organih ni mogoče preveriti navedenih identifikacijskih podatkov. Poleg omenjenega se z navedenim zakonom spreminja še zastarela oznaka valute, pri kateri se predpisane globe spreminjajo iz tolarjev v evre. Predlagani noveli Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ne bomo nasprotovali.«
