Ljubljana, 11. junij 2014 – Stališče Poslanske skupine k 5. točki dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani, skrajšani postopek, je prvi dan 69. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije predstavil poslanec SLS Janez Ribič:
»V iztekajočem se mandatu je bila problematika zagotavljanja šolske prehrane velikokrat uvrščena na dnevni red naših razprav. Samo spomnimo se žolčnih debat v času sprejemanja ZUJF pred dobrima dvema letoma ali pa razprav v okviru sprejemanja sprememb proračuna 2013, v katerem se je zagotovilo dodatna finančna sredstva za prehrano učencev in dijakov. Navedena sredstva so se nato s sprejetjem novega Zakona o šolski prehrani, tik pred zaključkom 2012, uveljavila v praksi, s čimer so se omejile tudi razprave o lačnih otrocih, ki smo jih bili deležni skozi vso drugo polovico 2012. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo novi Zakon o šolski prehrani soglasno podprli, saj je uveljavil prijaznejše kriterije za dostop do brezplačnih šolskih malic. Tako je bilo za učence določeno, da je do brezplačne malice upravičen vsak, pri katerem povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 53 % neto povprečne mesečne plače, pri dijakih pa se je določila polna subvencija do vključno 4. razreda otroškega dodatka oziroma do 42 % neto povprečne mesečne plače, za 5. razred naj bi bila subvencija v višini 70 % cene malice, za 6. razred pa je malica subvencionirana v višini 40 % cene malice. V praksi pomeni, da lahko v petčlanski družini s tremi šoloobveznimi se otroci oziroma mladostniki mesečni dohodek znaša okrog 2050 evrov, pa bodo vsi otroci še vedno deležni brezplačne malice. Takšna ureditev se je v praksi pokazala za zelo uspešno, saj je odstotek vključenih učencev v shemo šolske prehrane pri malici skoraj 100 %, pri kosilu pa približno 68 %. Dijakov, prijavljenih na malico, je okrog 65 %, kar pomeni, da vsa zagotovljena sredstva še niso popolnoma izkoriščena. Predlagane spremembe Zakona o šolski prehrani niso pretirano obširne, saj gre pri predlaganem besedilu večinoma za uskladitev z določbami Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Zakon o šolski prehrani tako ohranja le tisto zakonsko materijo, ki ni bila prenesena v prej omenjeni zakon. Poleg tega se spreminjajo še določbe, ki se nanašajo na evidence šolske prehrane, ki jih vodijo šole, in pomenijo odstop od sistemske ureditve, določene v socialni zakonodaji. Prvotno besedilo 7. člena predlaganega zakona, ki je bilo s sprejetjem amandmaja na seji pristojnega odbora črtano iz predloga, je namreč določalo, da morajo šole voditi tudi postopke vračil neupravičeno prejetih subvencij ali postopke popisovanja dolgov. Na to nesistemskost je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, saj je edini primeren pooblaščen center za socialno delo, s čimer se zagotavlja enotnost uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Tisti organ, ki odloči o določeni pravici, je tudi pristojen za vse spremembe, ki se nanašajo na to pravico, zato je bilo črtanje te določbe iz predlaganega zakona popolnoma razumljivo in logično. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se zavedamo, da je zdrava in redna prehrana naših šolajočih se otrok in mladine izjemnega pomena za njihovo zdravje in razvoj. Skupaj se moramo truditi, da jih bo v sistem šolske prehrane vključenih čim več s čim manjšimi administrativnimi obremenitvami za njihove starše. Poslanka in poslanci Slovenske ljudske stranke bomo predlagano novelo Zakona o šolski prehrani podprli.«
»V iztekajočem se mandatu je bila problematika zagotavljanja šolske prehrane velikokrat uvrščena na dnevni red naših razprav. Samo spomnimo se žolčnih debat v času sprejemanja ZUJF pred dobrima dvema letoma ali pa razprav v okviru sprejemanja sprememb proračuna 2013, v katerem se je zagotovilo dodatna finančna sredstva za prehrano učencev in dijakov. Navedena sredstva so se nato s sprejetjem novega Zakona o šolski prehrani, tik pred zaključkom 2012, uveljavila v praksi, s čimer so se omejile tudi razprave o lačnih otrocih, ki smo jih bili deležni skozi vso drugo polovico 2012. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo novi Zakon o šolski prehrani soglasno podprli, saj je uveljavil prijaznejše kriterije za dostop do brezplačnih šolskih malic. Tako je bilo za učence določeno, da je do brezplačne malice upravičen vsak, pri katerem povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 53 % neto povprečne mesečne plače, pri dijakih pa se je določila polna subvencija do vključno 4. razreda otroškega dodatka oziroma do 42 % neto povprečne mesečne plače, za 5. razred naj bi bila subvencija v višini 70 % cene malice, za 6. razred pa je malica subvencionirana v višini 40 % cene malice. V praksi pomeni, da lahko v petčlanski družini s tremi šoloobveznimi se otroci oziroma mladostniki mesečni dohodek znaša okrog 2050 evrov, pa bodo vsi otroci še vedno deležni brezplačne malice. Takšna ureditev se je v praksi pokazala za zelo uspešno, saj je odstotek vključenih učencev v shemo šolske prehrane pri malici skoraj 100 %, pri kosilu pa približno 68 %. Dijakov, prijavljenih na malico, je okrog 65 %, kar pomeni, da vsa zagotovljena sredstva še niso popolnoma izkoriščena. Predlagane spremembe Zakona o šolski prehrani niso pretirano obširne, saj gre pri predlaganem besedilu večinoma za uskladitev z določbami Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Zakon o šolski prehrani tako ohranja le tisto zakonsko materijo, ki ni bila prenesena v prej omenjeni zakon. Poleg tega se spreminjajo še določbe, ki se nanašajo na evidence šolske prehrane, ki jih vodijo šole, in pomenijo odstop od sistemske ureditve, določene v socialni zakonodaji. Prvotno besedilo 7. člena predlaganega zakona, ki je bilo s sprejetjem amandmaja na seji pristojnega odbora črtano iz predloga, je namreč določalo, da morajo šole voditi tudi postopke vračil neupravičeno prejetih subvencij ali postopke popisovanja dolgov. Na to nesistemskost je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, saj je edini primeren pooblaščen center za socialno delo, s čimer se zagotavlja enotnost uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Tisti organ, ki odloči o določeni pravici, je tudi pristojen za vse spremembe, ki se nanašajo na to pravico, zato je bilo črtanje te določbe iz predlaganega zakona popolnoma razumljivo in logično. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se zavedamo, da je zdrava in redna prehrana naših šolajočih se otrok in mladine izjemnega pomena za njihovo zdravje in razvoj. Skupaj se moramo truditi, da jih bo v sistem šolske prehrane vključenih čim več s čim manjšimi administrativnimi obremenitvami za njihove starše. Poslanka in poslanci Slovenske ljudske stranke bomo predlagano novelo Zakona o šolski prehrani podprli.«