Ljubljana, 11. junij 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS prvi dan zasedanja na 69. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije k 7. točki dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave v okviru rednega postopka, je predstavil poslanec SLS Jakob Presečnik:
»Bom kratek, ker vsebinsko je že bilo mnogokrat razloženo na današnji seji, ampak spremembe tega zakona, ki je pomemben za nas vse, za našo naravo in ljudi in vse, kar se dogaja na našem ozemlju. Odpravlja razne administrativne ovire in bremena ob cilju doseganja enakega učinka na področju ohranjanja narave, povečuje učinkovitost ukrepov varstva narave s poenostavitvami postopkov in deregulacijo, uvaja se poenostavitve pri sprejemanju aktov o ustanovitvi zavarovanega območja in pri izvajanju javne službe o ohranjanju narave. Z novelo se izvedejo poenostavitve in deregulacije na področju varstva premične naravne dediščine. Nadalje se izvede deregulacija in povečana učinkovitost ukrepov varstva narave z delno sprostitvijo prometa z zemljišči v državni lasti na naravnih vrednotah in dopustitev možnosti prodaje zemljišča v zavarovanih območjih. Z novelo se opravi tudi manjša uskladitev s pravom Evropske unije. Želim poudariti, da je, in o tem je bilo tudi na seji odbora največ govora in tudi v današnji predstavitvi poslanskih skupin, je najbolj problematična vožnja z vozili v naravnem okolju. Tu je, po mojem prepričanju, kljub temu, da smo sprejeli nekatere amandmaje in nekatere rešitve na seji odbora, še veliko nerešenega. Gre za sobivanje oziroma bolje rečeno konflikt različnih interesov, ki mora biti seveda urejen v skladu z željo po sobivanju tako lastnikov, planincev v tem planinskem svetu, kolesarjev, lastnikov vozil na motorni pogon, organizatorjev prireditev in tako dalje. Dejstvo je, da je s tehnološkim napredkom in dostopnostjo predvsem vozil na motorni pogon, torej da so ta vozila dostopna širšemu krogu ljudi in se je število takšnih voženj povečalo, hkrati pa tudi število kritičnih dogodkov v naravi, glede na to, da infrastruktura za take vožnje ni urejena. Zaradi tega se stalno povečujejo motnje v naravi in pritiski na okolje. Okoli kazenskih določb - ta palica ima dva konca. Predvsem morajo biti te kazni sorazmerne s kršitvami, morajo pa tudi onemogočiti želje po kršitvah. In take - predvsem na nekaterih območjih, kjer tujci veselo izkoriščajo nekaznovalno politiko do vseh tistih, ki kvarno vplivajo na naravo s svojo prisotnostjo in s prisotnostjo svojih motornih vozil, take, ki bodo odvračale od nezaželenih oziroma prepovedanih ravnanj. Če so kazni previsoke, ni kaznovanj, če so prenizke, pa nič ne zaleže in potem je seveda krog sklenjen. Mislim, da bo v bodoče treba še kar nekaj napora vložiti v to, da se ti vplivi na okolje z motornimi vozil in z vsemi dejavnostmi, ki se izvajajo v okolju, zmanjšajo, in da bo resnično v okolju prihajalo - ne do konfliktov, ampak do sobivanja.«
»Bom kratek, ker vsebinsko je že bilo mnogokrat razloženo na današnji seji, ampak spremembe tega zakona, ki je pomemben za nas vse, za našo naravo in ljudi in vse, kar se dogaja na našem ozemlju. Odpravlja razne administrativne ovire in bremena ob cilju doseganja enakega učinka na področju ohranjanja narave, povečuje učinkovitost ukrepov varstva narave s poenostavitvami postopkov in deregulacijo, uvaja se poenostavitve pri sprejemanju aktov o ustanovitvi zavarovanega območja in pri izvajanju javne službe o ohranjanju narave. Z novelo se izvedejo poenostavitve in deregulacije na področju varstva premične naravne dediščine. Nadalje se izvede deregulacija in povečana učinkovitost ukrepov varstva narave z delno sprostitvijo prometa z zemljišči v državni lasti na naravnih vrednotah in dopustitev možnosti prodaje zemljišča v zavarovanih območjih. Z novelo se opravi tudi manjša uskladitev s pravom Evropske unije. Želim poudariti, da je, in o tem je bilo tudi na seji odbora največ govora in tudi v današnji predstavitvi poslanskih skupin, je najbolj problematična vožnja z vozili v naravnem okolju. Tu je, po mojem prepričanju, kljub temu, da smo sprejeli nekatere amandmaje in nekatere rešitve na seji odbora, še veliko nerešenega. Gre za sobivanje oziroma bolje rečeno konflikt različnih interesov, ki mora biti seveda urejen v skladu z željo po sobivanju tako lastnikov, planincev v tem planinskem svetu, kolesarjev, lastnikov vozil na motorni pogon, organizatorjev prireditev in tako dalje. Dejstvo je, da je s tehnološkim napredkom in dostopnostjo predvsem vozil na motorni pogon, torej da so ta vozila dostopna širšemu krogu ljudi in se je število takšnih voženj povečalo, hkrati pa tudi število kritičnih dogodkov v naravi, glede na to, da infrastruktura za take vožnje ni urejena. Zaradi tega se stalno povečujejo motnje v naravi in pritiski na okolje. Okoli kazenskih določb - ta palica ima dva konca. Predvsem morajo biti te kazni sorazmerne s kršitvami, morajo pa tudi onemogočiti želje po kršitvah. In take - predvsem na nekaterih območjih, kjer tujci veselo izkoriščajo nekaznovalno politiko do vseh tistih, ki kvarno vplivajo na naravo s svojo prisotnostjo in s prisotnostjo svojih motornih vozil, take, ki bodo odvračale od nezaželenih oziroma prepovedanih ravnanj. Če so kazni previsoke, ni kaznovanj, če so prenizke, pa nič ne zaleže in potem je seveda krog sklenjen. Mislim, da bo v bodoče treba še kar nekaj napora vložiti v to, da se ti vplivi na okolje z motornimi vozil in z vsemi dejavnostmi, ki se izvajajo v okolju, zmanjšajo, in da bo resnično v okolju prihajalo - ne do konfliktov, ampak do sobivanja.«
