Ljubljana, 19. junij 2014 – Stališče k 4. točki dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, je prvi dan zasedanja na 70. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije predstavil poslanec SLS Jakob Presečnik:
»Po približno dveh mesecih od sprejetja zadnje novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja imamo na mizi novo novelo, ki je pravzaprav sploh ne bi bilo treba, če bi bilo ob sprejemanju prejšnje novele sprejetih nekaj amandmajev, ki sestavljajo bistvo danes obravnavanega predloga zakona. Poslanci Slovenske ljudske stranke smo že ob sprejemanju zadnje novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja dejali, da podpiramo povečanje stopnje transparentnosti pri delovanju poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, predvsem gospodarskih družb, ki so v posredni ali neposredni lasti države, in tako trdimo še danes. Menimo, da bo tovrstno povečanje transparentnosti pripomoglo k bolj učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi navedenih. Poslanci Slovenske ljudske stranke smo se že v postopku sprejemanja zadnje novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja aktivno vključili v pripravo amandmajev, ki so šli v smer povečanja transparentnosti na področju preteklega in trenutnega poslovanja bank, ki so bile deležne ukrepov iz naslova predpisov o zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema. Pri tem imam seveda najbolj v mislih transparentnost terjatev, ki so že bile in še bodo prenesene iz poslovnih bank na tako imenovano slabo banko. V Poslanski skupini SLS seveda nismo imeli nobenih zadržkov v zvezi z javnim razkritjem vseh ključnih informacij v zvezi s prenosom slabih terjatev na slabo banko. Še več, bili smo med sopodpisniki amandmaja, ki bi omogočil tudi javno objavo informacij o kreditih, ki so po mednarodnih bančnih standardih razvrščeni v bonitetni skupini D in E in še niso bili preneseni na slabo banko; torej amandmaje z vsebino, ki je praktično identična vsebini danes obravnavane novele. Menimo namreč, da je zaradi milijardnih dokapitalizacij z javnimi sredstvi, ki so jih bile deležne banke, edino razumno, da postanejo javne tudi te informacije. Obstaja namreč vrsta takšnih in drugačnih insinuacij o tem, zakaj določene terjatve niso bile prenesene na slabo banko, pa čeprav so dejansko vrednotene kot najslabše, zato je po našem mnenju razkritje teh podatkov v izrazitem interesu javnosti, ki mora biti zaradi ogromne količine javnih sredstev, ki so bila vložena v slovenski bančni sistem, tudi nad bančno tajnostjo. V Poslanski skupini SLS ocenjujemo, da sprejem predlagane novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ne bo vplival na zaupanje v slovenski bančni sistem. Roko na srce, zaupanje je kljub številnim milijardnim dokapitalizacijam s strani davkoplačevalcev na precej nizkem nivoju, bo pa nedvomno pripomogel h gospodarnejšemu ravnanju poslovodstev bank v prihodnosti ter k učinkovitejšemu preiskovanju postopkov podeljevanja visokih zneskov kreditov brez ustreznih zavarovanj. V Poslanski skupini SLS bomo predlagani zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja podprli.«
»Po približno dveh mesecih od sprejetja zadnje novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja imamo na mizi novo novelo, ki je pravzaprav sploh ne bi bilo treba, če bi bilo ob sprejemanju prejšnje novele sprejetih nekaj amandmajev, ki sestavljajo bistvo danes obravnavanega predloga zakona. Poslanci Slovenske ljudske stranke smo že ob sprejemanju zadnje novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja dejali, da podpiramo povečanje stopnje transparentnosti pri delovanju poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, predvsem gospodarskih družb, ki so v posredni ali neposredni lasti države, in tako trdimo še danes. Menimo, da bo tovrstno povečanje transparentnosti pripomoglo k bolj učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi navedenih. Poslanci Slovenske ljudske stranke smo se že v postopku sprejemanja zadnje novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja aktivno vključili v pripravo amandmajev, ki so šli v smer povečanja transparentnosti na področju preteklega in trenutnega poslovanja bank, ki so bile deležne ukrepov iz naslova predpisov o zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema. Pri tem imam seveda najbolj v mislih transparentnost terjatev, ki so že bile in še bodo prenesene iz poslovnih bank na tako imenovano slabo banko. V Poslanski skupini SLS seveda nismo imeli nobenih zadržkov v zvezi z javnim razkritjem vseh ključnih informacij v zvezi s prenosom slabih terjatev na slabo banko. Še več, bili smo med sopodpisniki amandmaja, ki bi omogočil tudi javno objavo informacij o kreditih, ki so po mednarodnih bančnih standardih razvrščeni v bonitetni skupini D in E in še niso bili preneseni na slabo banko; torej amandmaje z vsebino, ki je praktično identična vsebini danes obravnavane novele. Menimo namreč, da je zaradi milijardnih dokapitalizacij z javnimi sredstvi, ki so jih bile deležne banke, edino razumno, da postanejo javne tudi te informacije. Obstaja namreč vrsta takšnih in drugačnih insinuacij o tem, zakaj določene terjatve niso bile prenesene na slabo banko, pa čeprav so dejansko vrednotene kot najslabše, zato je po našem mnenju razkritje teh podatkov v izrazitem interesu javnosti, ki mora biti zaradi ogromne količine javnih sredstev, ki so bila vložena v slovenski bančni sistem, tudi nad bančno tajnostjo. V Poslanski skupini SLS ocenjujemo, da sprejem predlagane novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ne bo vplival na zaupanje v slovenski bančni sistem. Roko na srce, zaupanje je kljub številnim milijardnim dokapitalizacijam s strani davkoplačevalcev na precej nizkem nivoju, bo pa nedvomno pripomogel h gospodarnejšemu ravnanju poslovodstev bank v prihodnosti ter k učinkovitejšemu preiskovanju postopkov podeljevanja visokih zneskov kreditov brez ustreznih zavarovanj. V Poslanski skupini SLS bomo predlagani zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja podprli.«