Ljubljana, 19. junij 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k A1. točki dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju po nujnem postopku (v zvezi s to točko sta bila v zakonodajni postopek vložena dva predloga zakonov, in sicer Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ZSPJS, prva obravnava, EPA 1997/6, katerega predlagatelj je mag. Ivan Vogrin, ter Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ZSPJS-T, nujni postopek, EPA 2049/6, katerega predlagateljica je vlada), je prvi dan zasedanja na 70. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije predstavil poslanec SLS Jakob Presečnik:
»Reforma plačnega sistema v javnem sektorju 2008, ki je poenotila način določanja plač v celotnem javnem sektorju, je bila v tistem času občudovanja vreden pogajalski dosežek. Pogajanja so trajala več let. Do uveljavitve enotnega plačnega sistema pa je v javnem sektorju vladal plačni kaos. A ta pomemben pogajalski dosežek se je v praksi izkazal za velik mlinski kamen, ki predstavlja ogromno dodatno obremenitev državne blagajne, vse od uveljavitve naprej. Poleg tega, da je uveljavitev enotnega plačnega sistema, ki je močno povečal proračunske izdatke za plače javnih uslužbencev, sovpadla z začetkom finančne in gospodarske krize, ki je Slovenijo prizadela skorajda najbolj med državami EU, je uveljavitev plačnega sistema v praksi povzročila vrsto problemov, za katere plačujemo še zdaj. Plačujemo tako davkoplačevalci iz državnega proračuna, primer za to je nezakonita ustavitev izplačila plačnih nesorazmerij 2010, kot tudi javni uslužbenci, ki so se jim vrsto let izplačevale previsoke plače in so jih zdaj dolžni vračati, nič krivi, a očitno veliko dolžni. Predlagana novela Zakona o sistemu plač v javnem sektorju predstavlja torej rezultat dolgotrajnih usklajevanj ministrstva, zadolženega za javno upravo, z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, katerega rezultat so kompromisne rešitve, ki zadevajo način izplačila razlike v plači v primeru preveč ali premalo izplačanih plač. Veljavna ureditev, ki določa vračilo preveč izplačanih plač, namreč nejasno določa obveznosti, ki se tičejo vračila, postopkov vračanja in dolžnosti vložitve tožbe, zaradi česar je prihajalo do različnih interpretacij, neenotne sodne prakse in posledično različnega obravnavanja javnih uslužbencev. Predlagana novela zakona tako določa, da lahko na podlagi dogovora med javnim uslužbencem oziroma funkcionarjem ter delodajalcem javni uslužbenec oziroma funkcionar povrne le preveč izplačane zneske plač za obdobje desetih mesecev, pri čemer znesek vračila ne sme presegati dvakratnika osnovne plače javnega uslužbenca oziroma funkcionarja za polni delovni čas za mesec pred vložitvijo dogovora. Če do dogovora ne pride, pa lahko delodajalec zahteva vračilo celotne razlike med preveč izplačano in zakonito določeno plačo pred pristojnem sodiščem. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke sprejetju predlagane novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ne bomo nasprotovali, postavlja pa se nam vprašanje, zakaj je za vračilo preveč izplačane plače odgovoren le javni uslužbenec in ne tudi delodajalec. Slednji je namreč brez vedenja zaposlenega vodil postopke izplačila plač ter plače tudi izplačeval. Poleg tega, po našem mnenju, tudi ni rešeno vprašanje, na katero je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, in sicer neenakost v položaju javnih uslužbencev, ki so že vrnili razliko preveč izplačanih plač ali pa to razliko še vračajo, z javnimi uslužbenci, ki bodo to storili na podlagi sprejetja predlagane novele zakona.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagani noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju ne bomo nasprotovali.«
»Reforma plačnega sistema v javnem sektorju 2008, ki je poenotila način določanja plač v celotnem javnem sektorju, je bila v tistem času občudovanja vreden pogajalski dosežek. Pogajanja so trajala več let. Do uveljavitve enotnega plačnega sistema pa je v javnem sektorju vladal plačni kaos. A ta pomemben pogajalski dosežek se je v praksi izkazal za velik mlinski kamen, ki predstavlja ogromno dodatno obremenitev državne blagajne, vse od uveljavitve naprej. Poleg tega, da je uveljavitev enotnega plačnega sistema, ki je močno povečal proračunske izdatke za plače javnih uslužbencev, sovpadla z začetkom finančne in gospodarske krize, ki je Slovenijo prizadela skorajda najbolj med državami EU, je uveljavitev plačnega sistema v praksi povzročila vrsto problemov, za katere plačujemo še zdaj. Plačujemo tako davkoplačevalci iz državnega proračuna, primer za to je nezakonita ustavitev izplačila plačnih nesorazmerij 2010, kot tudi javni uslužbenci, ki so se jim vrsto let izplačevale previsoke plače in so jih zdaj dolžni vračati, nič krivi, a očitno veliko dolžni. Predlagana novela Zakona o sistemu plač v javnem sektorju predstavlja torej rezultat dolgotrajnih usklajevanj ministrstva, zadolženega za javno upravo, z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, katerega rezultat so kompromisne rešitve, ki zadevajo način izplačila razlike v plači v primeru preveč ali premalo izplačanih plač. Veljavna ureditev, ki določa vračilo preveč izplačanih plač, namreč nejasno določa obveznosti, ki se tičejo vračila, postopkov vračanja in dolžnosti vložitve tožbe, zaradi česar je prihajalo do različnih interpretacij, neenotne sodne prakse in posledično različnega obravnavanja javnih uslužbencev. Predlagana novela zakona tako določa, da lahko na podlagi dogovora med javnim uslužbencem oziroma funkcionarjem ter delodajalcem javni uslužbenec oziroma funkcionar povrne le preveč izplačane zneske plač za obdobje desetih mesecev, pri čemer znesek vračila ne sme presegati dvakratnika osnovne plače javnega uslužbenca oziroma funkcionarja za polni delovni čas za mesec pred vložitvijo dogovora. Če do dogovora ne pride, pa lahko delodajalec zahteva vračilo celotne razlike med preveč izplačano in zakonito določeno plačo pred pristojnem sodiščem. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke sprejetju predlagane novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ne bomo nasprotovali, postavlja pa se nam vprašanje, zakaj je za vračilo preveč izplačane plače odgovoren le javni uslužbenec in ne tudi delodajalec. Slednji je namreč brez vedenja zaposlenega vodil postopke izplačila plač ter plače tudi izplačeval. Poleg tega, po našem mnenju, tudi ni rešeno vprašanje, na katero je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, in sicer neenakost v položaju javnih uslužbencev, ki so že vrnili razliko preveč izplačanih plač ali pa to razliko še vračajo, z javnimi uslužbenci, ki bodo to storili na podlagi sprejetja predlagane novele zakona.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagani noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju ne bomo nasprotovali.«