Ljubljana, 26. junij 2014 – Prodaja Mercatorja je vzorčen primer, kako se NE prodaja gospodarske družbe. Po mnenju SLS bi morali postopek že zdavnaj razveljaviti in ga začeli znova, pod spremenjenimi pogoji bi se zagotovo našli tudi ustreznejši interesenti na strani kupcev. Dejstvo je, da je uradna potrditev prodaje Mercatorja prišla v javnost danes, medtem ko dobro obveščeni iz Vlade RS, tako kot odhajajoča premierka mag. Alenka Bratušek, kot ministri mag. Dejan Židan, pa tudi Karl Erjavec že nekaj časa zelo dobro vedo, da je bil postopek v zaključni fazi prodaje že nekaj mesecev. Zato so njihova javna in histerična nasprotovanja prodaji predstava za javnost v času pred volitvami, brez vsakršnih konkretnih dejanj.
V obdobju, ko je bil še čas za pripravo alternativne ponudbe za odkup Mercatorja, bodisi s strani zadrug in ostalih dobaviteljev Mercatorja ali koga drugega oz. čas za iskanje ustreznejšega kupca, niti premierka, niti podpredsednik vlade in kmetijski minister mag. Dejan Židan, niti gospodarski minister Metod Dragonja, niti zunanji minister, sicer predsednik Desus, Karl Erjavec niso storili ničesar. Po sanaciji slovenskih bank in ustanovitvi slabe banke je država postala 100 % ali večinski lastnik več bank in podjetij, ki so danes prodale Mercator, zato ne drži, da Vlada RS ni mogla konkretno ukrepati v postopku prodaje Mercatorja.
V SLS upamo, da se bo Agrokor držal zavez, ki jih je podal ob nakupu in da bo ustrezno razvijal podjetje naprej. Slovenski dobavitelji pa bodo morali prodajo izdelkov še bolj diverzificirati. S konkurenčno ceno in kakovostjo pa zasesti police vseh trgovcev in ne samo Mercatorja. Kajti prepričani smo, da dokler bo slovenski kupec želel na policah slovenske izdelke, jih bo tam tudi našel.
Podjetje Mercator je sicer že nekaj časa podjetje v lasti zasebnih lastnikov. Mercatorjevi rezultati poslovanja so se v preteklosti močno poslabšali, hkrati pa ima resne težave s prekomerno zadolženostjo in medtem ko njegovi sedanji lastniki več kot očitno niso sposobni podjetje prestrukturirati, je edina logična posledica iskanje strateškega partnerja. Druga možnost je samo stečaj. Ta strateški partner bi sicer res lahko bila država, kot si nekateri želijo, vendar imamo s takšnimi finančnimi posegi na račun davkoplačevalcev v Sloveniji zelo slabe izkušnje. V preteklosti bi bil zagotovo možen prevzem Mercatorja po zadružnem principu (dober primer iz prakse je francoski Leclerc), kjer bi se v lastniško strukturo vključili tudi dobavitelji, kar smo v SLS v preteklosti tudi večkrat predlagali. Žal ves čas med ključnimi deležniki za takšno potezo ni bilo volje oz. se za takšno potezo niso bili sposobni povezati in dogovoriti.
Problem Agrokorja kot kupca je predvsem njegova vprašljiva kapitalska ustreznost oz. sposobnost financiranja takšnega nakupa in zagotavljanje nadaljnjega razvoja. Druga težava je njegov poslovni model, ki v svojo prodajno verigo aktivno vključuje tudi prehranske izdelke predelovalnih in proizvodnih podjetij v njegovi lasti. Na te grožnje o izrinjanju slovenskih dobaviteljev sicer lahko Slovenke in Slovenci zelo jasno odgovorijo kot kupci in tudi v nadalje zahtevamo slovenske izdelke na Mercatorjevih policah. V trenutni konkurenci na trgu si preprosto noben trgovec ne more privoščiti, da bi s polic umikal izdelke, ki jih kupci želijo.
V obdobju, ko je bil še čas za pripravo alternativne ponudbe za odkup Mercatorja, bodisi s strani zadrug in ostalih dobaviteljev Mercatorja ali koga drugega oz. čas za iskanje ustreznejšega kupca, niti premierka, niti podpredsednik vlade in kmetijski minister mag. Dejan Židan, niti gospodarski minister Metod Dragonja, niti zunanji minister, sicer predsednik Desus, Karl Erjavec niso storili ničesar. Po sanaciji slovenskih bank in ustanovitvi slabe banke je država postala 100 % ali večinski lastnik več bank in podjetij, ki so danes prodale Mercator, zato ne drži, da Vlada RS ni mogla konkretno ukrepati v postopku prodaje Mercatorja.
V SLS upamo, da se bo Agrokor držal zavez, ki jih je podal ob nakupu in da bo ustrezno razvijal podjetje naprej. Slovenski dobavitelji pa bodo morali prodajo izdelkov še bolj diverzificirati. S konkurenčno ceno in kakovostjo pa zasesti police vseh trgovcev in ne samo Mercatorja. Kajti prepričani smo, da dokler bo slovenski kupec želel na policah slovenske izdelke, jih bo tam tudi našel.
Podjetje Mercator je sicer že nekaj časa podjetje v lasti zasebnih lastnikov. Mercatorjevi rezultati poslovanja so se v preteklosti močno poslabšali, hkrati pa ima resne težave s prekomerno zadolženostjo in medtem ko njegovi sedanji lastniki več kot očitno niso sposobni podjetje prestrukturirati, je edina logična posledica iskanje strateškega partnerja. Druga možnost je samo stečaj. Ta strateški partner bi sicer res lahko bila država, kot si nekateri želijo, vendar imamo s takšnimi finančnimi posegi na račun davkoplačevalcev v Sloveniji zelo slabe izkušnje. V preteklosti bi bil zagotovo možen prevzem Mercatorja po zadružnem principu (dober primer iz prakse je francoski Leclerc), kjer bi se v lastniško strukturo vključili tudi dobavitelji, kar smo v SLS v preteklosti tudi večkrat predlagali. Žal ves čas med ključnimi deležniki za takšno potezo ni bilo volje oz. se za takšno potezo niso bili sposobni povezati in dogovoriti.
Problem Agrokorja kot kupca je predvsem njegova vprašljiva kapitalska ustreznost oz. sposobnost financiranja takšnega nakupa in zagotavljanje nadaljnjega razvoja. Druga težava je njegov poslovni model, ki v svojo prodajno verigo aktivno vključuje tudi prehranske izdelke predelovalnih in proizvodnih podjetij v njegovi lasti. Na te grožnje o izrinjanju slovenskih dobaviteljev sicer lahko Slovenke in Slovenci zelo jasno odgovorijo kot kupci in tudi v nadalje zahtevamo slovenske izdelke na Mercatorjevih policah. V trenutni konkurenci na trgu si preprosto noben trgovec ne more privoščiti, da bi s polic umikal izdelke, ki jih kupci želijo.