Ljubljana, 4. julij 2014 - Stališče Poslanske skupine SLS k 1. točki dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga zakona o dopolnitvah Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, skrajšani postopek, je na 71. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije predstavil poslanec SLS Jakob Presečnik.
Že na seji odbora sem povedal mnenje Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, in sicer da predlagana dopolnitev zakona, ki predvideva možnost prostovoljnega soglasnega preoblikovanja agrarne skupnosti v pravno osebo, še zdaleč ne ureja večine problemov glede agrarnih skupnosti, s katerimi se ljudje oziroma člani srečujejo. Morda je celo namen predlagane rešitve le v tem, da bi se olajšalo odprodajo premoženja agrarne skupnosti, kar sploh ni osnovni namen agrarne skupnosti oziroma da agrarnih skupnosti v kratkem času sploh ne bi bilo več. Kot rečeno, ta predlog dopolnitve zakona ne rešuje najbolj perečih problematičnih vprašanj, s katerimi se soočajo agrarne skupnosti, zato jih je treba rešiti v naslednjem obdobju. Tudi zaradi tega se v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke sprašujemo, zakaj tako imenovani sistemski zakon še ni bil vložen v obravnavo, saj se nanj že dolgo čaka in je po informacijah z ministrstva že skoraj povsem usklajen. Razlog za to je seveda opravljanje tekočih poslov Vlade Republike Slovenije oziroma v tem trenutku nezmožnost, da vlada ta predlog celovitih sprememb ali pa sprememb, ki so usklajene, vloži v parlamentarno proceduro, če so resnično usklajene tako daleč. Ravno zaradi tega smo v Poslanski skupini SLS podprli predlog sklepa, ki ga je ob koncu sprejel odbor. Predlagana rešitev je torej na prvi pogled majhna, vendar njeno sprejetje pomeni precejšen preobrat oziroma precejšnjo novost na področju agrarnih skupnosti in, kot rečeno, še enkrat ponavljam, tudi zaradi tega smo podprli predlog sklepa, ki ga je odbor sprejel. Pa še na eno stvar bi opozoril. Če bi bila sprejeta takšna dopolnila, kot so predlagana, bi bilo to še posebno nevarno za obmejna območja, kjer smo se z različnimi ukrepi že dve desetletji nekako poskušali zoperstavljati temu, da ta območja padejo v roke tujcem. Gre za konec koncev za zavarovanje slovenstva na teh naših zunanjih mejah. In še na nekaj bi opozoril. Seveda, če bi šlo pri teh predlogih za vprašanje prenosov upravljanja na pravno osebo, torej bi bilo to do neke mere zagotovo sprejemljivo, ne pa razpolaganje s premoženjem tako imenovane pravne osebe, ki bi nastala, na katero bi bilo preneseno premoženje s strani agrarne skupnosti. To je pa po našem mnenju zagotovo nedopustno.
Že na seji odbora sem povedal mnenje Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, in sicer da predlagana dopolnitev zakona, ki predvideva možnost prostovoljnega soglasnega preoblikovanja agrarne skupnosti v pravno osebo, še zdaleč ne ureja večine problemov glede agrarnih skupnosti, s katerimi se ljudje oziroma člani srečujejo. Morda je celo namen predlagane rešitve le v tem, da bi se olajšalo odprodajo premoženja agrarne skupnosti, kar sploh ni osnovni namen agrarne skupnosti oziroma da agrarnih skupnosti v kratkem času sploh ne bi bilo več. Kot rečeno, ta predlog dopolnitve zakona ne rešuje najbolj perečih problematičnih vprašanj, s katerimi se soočajo agrarne skupnosti, zato jih je treba rešiti v naslednjem obdobju. Tudi zaradi tega se v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke sprašujemo, zakaj tako imenovani sistemski zakon še ni bil vložen v obravnavo, saj se nanj že dolgo čaka in je po informacijah z ministrstva že skoraj povsem usklajen. Razlog za to je seveda opravljanje tekočih poslov Vlade Republike Slovenije oziroma v tem trenutku nezmožnost, da vlada ta predlog celovitih sprememb ali pa sprememb, ki so usklajene, vloži v parlamentarno proceduro, če so resnično usklajene tako daleč. Ravno zaradi tega smo v Poslanski skupini SLS podprli predlog sklepa, ki ga je ob koncu sprejel odbor. Predlagana rešitev je torej na prvi pogled majhna, vendar njeno sprejetje pomeni precejšen preobrat oziroma precejšnjo novost na področju agrarnih skupnosti in, kot rečeno, še enkrat ponavljam, tudi zaradi tega smo podprli predlog sklepa, ki ga je odbor sprejel. Pa še na eno stvar bi opozoril. Če bi bila sprejeta takšna dopolnila, kot so predlagana, bi bilo to še posebno nevarno za obmejna območja, kjer smo se z različnimi ukrepi že dve desetletji nekako poskušali zoperstavljati temu, da ta območja padejo v roke tujcem. Gre za konec koncev za zavarovanje slovenstva na teh naših zunanjih mejah. In še na nekaj bi opozoril. Seveda, če bi šlo pri teh predlogih za vprašanje prenosov upravljanja na pravno osebo, torej bi bilo to do neke mere zagotovo sprejemljivo, ne pa razpolaganje s premoženjem tako imenovane pravne osebe, ki bi nastala, na katero bi bilo preneseno premoženje s strani agrarne skupnosti. To je pa po našem mnenju zagotovo nedopustno.
