Celje, 7. julij 2014 - Protipoplavna zaščita je ena izmed prioritet Novega razvojnega modela Slovenije, programa Slovenske ljudske stranke (SLS) za volitve v Državni zbor RS. Slovenija je sicer bogata z vodami, a to obilje pogosto povzroči celo vrsto težav, je poudaril predsednik SLS Franc Bogovič na današnji novinarski konferenci v Celju. Na njej je pooblaščenec župana Mestne občine Celje mag. Marko Zidanšek izrazil upanje o čimprejšnji otvoritvi Splavarskega mostu, zgrajenega v sklopu protipoplavnih ukrepov.
Franc Bogovič ima na področju zagotavljanja protipoplavnih ukrepov precej izkušenj. Kot minister za okolje je sodeloval pri dveh projektih za zagotovitev poplavne varnosti, in sicer v porečju Savinje (od Celja do Luč) in v porečju Drave (območje Dupleka). Izpostavil pa je tudi gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi.
Odplačevanje kreditov EIB cenejše kot škoda po poplavah
»Protipoplavnim ukrepom je treba dati prednost. En vir sredstev so še vedno kohezijska sredstva, vendar pa se moramo jasno zavedati, da je to bistveno premalo denarja za rešitev vseh 61 območjih, ki so opredeljena kot prioritetna za zagotavljanje protipoplavne varnosti v Sloveniji,« je poudaril Franc Bogovič danes na Savinjskem nabrežju v Celju in dodal, da je treba zagotoviti tudi vire iz Evropske investicijske banke, ki daje za te namene najcenejše kredite z dolgo dobo odplačevanja. »Globoko sem prepričan, da bi z izgradnjo protipoplavne zaščite v Sloveniji kot prvo dosegli, da bodo državljani in državljanke Slovenije na varnem in kot drugo tudi to, da bo škode bistveno manj. Prepričan sem, da bi odplačevanje kreditov stalo manj kot odprava škode, ki jo naredijo poplave,« je še povedal.
Po njegovem mnenju je potrebna reorganizacija vodarske službe in ustanoviti javno podjetje, ki bo skrbelo za slovenske vode, predvsem pa na državnem nivoju opredeliti poplavno zaščito za ključno prioriteto, kot so to storile Slovaška, Avstrija, Češka in Nemčija po katastrofalnih poplavah leta 2002.
Tehnični pregled Splavarskega mostu 2. avgusta
Pooblaščenec župana Mesne občine Celje mag. Marko Zidanšek je dejal, da gre za zgodovinski projekt. Prva faza protipoplavnih ukrepov, vrednih 46 milijonov evrov, se izvaja na območju Celja, druga faza pa vključuje suhe zadrževalnike v Spodnji Savinjski dolini. Projekt se je začel izvajati v času ministrovanja Franca Bogoviča, zdaj pa je že v zaključni fazi. »Želimo si, da bo država izvedla investicijo tako, kot je bilo v pogodbi zastavljeno, se pravi vključno s poplavno varnostjo vzhodnega dela Celja (Ljubečna) in z nasipom v Liscah,« je povedal mag. Zidanšek.
Dodal je še, da bo drugi tehnični pregled novega Splavarskega mostu, ki je bil izgrajen v sklopu protipoplavnih ukrepov, 2. avgusta 2014 in izrazil upanje, da bodo izvajalci odpravili vse napake v tem času in da bodo lahko spet povezali mesto z mestnim parkom.
Franc Bogovič ima na področju zagotavljanja protipoplavnih ukrepov precej izkušenj. Kot minister za okolje je sodeloval pri dveh projektih za zagotovitev poplavne varnosti, in sicer v porečju Savinje (od Celja do Luč) in v porečju Drave (območje Dupleka). Izpostavil pa je tudi gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi.
Odplačevanje kreditov EIB cenejše kot škoda po poplavah
»Protipoplavnim ukrepom je treba dati prednost. En vir sredstev so še vedno kohezijska sredstva, vendar pa se moramo jasno zavedati, da je to bistveno premalo denarja za rešitev vseh 61 območjih, ki so opredeljena kot prioritetna za zagotavljanje protipoplavne varnosti v Sloveniji,« je poudaril Franc Bogovič danes na Savinjskem nabrežju v Celju in dodal, da je treba zagotoviti tudi vire iz Evropske investicijske banke, ki daje za te namene najcenejše kredite z dolgo dobo odplačevanja. »Globoko sem prepričan, da bi z izgradnjo protipoplavne zaščite v Sloveniji kot prvo dosegli, da bodo državljani in državljanke Slovenije na varnem in kot drugo tudi to, da bo škode bistveno manj. Prepričan sem, da bi odplačevanje kreditov stalo manj kot odprava škode, ki jo naredijo poplave,« je še povedal.
Po njegovem mnenju je potrebna reorganizacija vodarske službe in ustanoviti javno podjetje, ki bo skrbelo za slovenske vode, predvsem pa na državnem nivoju opredeliti poplavno zaščito za ključno prioriteto, kot so to storile Slovaška, Avstrija, Češka in Nemčija po katastrofalnih poplavah leta 2002.
Tehnični pregled Splavarskega mostu 2. avgusta
Pooblaščenec župana Mesne občine Celje mag. Marko Zidanšek je dejal, da gre za zgodovinski projekt. Prva faza protipoplavnih ukrepov, vrednih 46 milijonov evrov, se izvaja na območju Celja, druga faza pa vključuje suhe zadrževalnike v Spodnji Savinjski dolini. Projekt se je začel izvajati v času ministrovanja Franca Bogoviča, zdaj pa je že v zaključni fazi. »Želimo si, da bo država izvedla investicijo tako, kot je bilo v pogodbi zastavljeno, se pravi vključno s poplavno varnostjo vzhodnega dela Celja (Ljubečna) in z nasipom v Liscah,« je povedal mag. Zidanšek.
Dodal je še, da bo drugi tehnični pregled novega Splavarskega mostu, ki je bil izgrajen v sklopu protipoplavnih ukrepov, 2. avgusta 2014 in izrazil upanje, da bodo izvajalci odpravili vse napake v tem času in da bodo lahko spet povezali mesto z mestnim parkom.