Prihodnost kmetijstva v Istri je zaskrbljujoča, Trikotnik SKZG – lokalna skupnost – kmetje so izhodna sinergija
Koper, 10. julij 2014 – MO SLS Koper podpira napore istrskih kmetov, potrebne so hitre spremembe na lokalni in državni ravni. Upravičeno smo zaskrbljeni nad le 34 % samooskrbo z zelenjavo in 55 % samooskrbo s krompirjem. Zanemarili smo kmetijstvo in postali odvisni od uvoza. Krivi smo sami, ker hodimo v velike trgovine s poceni zelenjavo in sadjem, neprimerne kakovosti, te so nam zadnjih 20 letih povsem zaslepile oči in zmešale pristno kmečko pamet. Zavladal je »ničizem«, ne splača se delati, slišimo od starejših in vehementno od mlajših!
A dostopnost do hrane se lahko hitro poruši, suše, poplave, neurja in klimatske spremembe nas opozarjajo! Leta 1980 je bilo na Obali še do 8.000 ton odkupa zelenjave in sadja, danes pa le med 1.000 in 1.500 ton proizvodnje.
Zmotna politika gospodarjenja z zemljo nas je privedla do dejstva, da imamo le še 884 m2 obdelovalnih površin na prebivalca, potrebovali pa bi jih 3.000 m2. V uporabi je le 8,8 % (povprečje v EU je 27,4 %) obdelovalnih površin in le 24,3 % (povprečje v EU znaša 45 %) kmetijskih površin glede na celotno površino države. Od leta 1991 do 2008 se je površina kmetijskih zemljišč zmanjšala za 12,3 % ali 68.870 ha.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZG), ki gospodari s kar milijardo vrednosti zemljišč, ima 4.980 zakupnih pogodb prav v Istri. Struktura velikosti zemljišč v zakupu pa govori o problematiki majhnih površin: 6 % ali 297 pogodb je za zemljišča od 1 do 500 m2, 92 % ali 4589 pogodb pa za zemljišča od 500 m2 do 50.000 m2 in le 1,9 % ali 94 pogodb je za zemljišča v velikosti od 50.000 m2 do 100.000 m2.
Kaj pesti istrskega kmeta?
Istrske kmete lahko hitro povežemo v njihovih ciljih in pripomoremo k boljši in večji samooskrbi Istre z domačo kakovostno hrano z naslednjimi ukrepi_
- Okrepitvijo Agrarie Koper, ustanavljanje novih zadrug,
- ustanovitvijo odkupnih postaj na podeželju blizu kmetom,
- ustanovitvijo socialnega podjetja, ki bo posredoval zemljo v zakup med SKGZ, fizičnimi osebami zakupniki in najemodajalci,
- spremembo prostorskih pogojev za postavitev pomožnih objektov na kmetijskih zemljišč (MOK),
- večjimi subvencijami občin in z več sredstvi za javna dela,
- pretresom celotne politike SKZS.
SLS Koper sedaj analizira cenik SKZS za zakup in bo v primeru pozitivnega mnenja pravnikov sprožila upravni spor zaradi diskriminatornih zakupnih cen zemljišč v Istri.
Stanje in pogoji za kmetovanje v slovenski Istri so slabi, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in lokalna uprava pa s svojimi politikami ne pripomoreta k izboljšanju možnosti kmetov, zato se bo SLS Koper tako na lokalni kot državni ravni zavzela za nujne premike in podprla kmete, kot že nekoč v Kmečki zvezi SLS.
Za uresničitev premikov pa potrebujemo podporo kmetov in vseh občanov, da bo razvoj na občini in odločanje v občinskem svetu povsem SPREMENJENO. Potrebne so tudi arhitektonske spremembe na SKZS!
»Istrske kmete bomo povezali v njihovih ciljih in tako pripomogli k boljši in večji samooskrbi Istre z domačo kakovostno hrano,« pravi predsednica MO SLS Koper Olga Franca. »Kot stranka v parlamentu se bomo zavzemali za povečanje samooskrbe, in sicer z odprtjem socialnega podjetja, ki bi skrbelo za povezavo malih pridelovalcev hrane in pa najemnikov zemljišč. S tem bi spodbudili pridelavo in seveda tudi potrošnjo na slovenskem ali samo na obali,« še dodaja Franca.
Koper, 10. julij 2014 – MO SLS Koper podpira napore istrskih kmetov, potrebne so hitre spremembe na lokalni in državni ravni. Upravičeno smo zaskrbljeni nad le 34 % samooskrbo z zelenjavo in 55 % samooskrbo s krompirjem. Zanemarili smo kmetijstvo in postali odvisni od uvoza. Krivi smo sami, ker hodimo v velike trgovine s poceni zelenjavo in sadjem, neprimerne kakovosti, te so nam zadnjih 20 letih povsem zaslepile oči in zmešale pristno kmečko pamet. Zavladal je »ničizem«, ne splača se delati, slišimo od starejših in vehementno od mlajših!
A dostopnost do hrane se lahko hitro poruši, suše, poplave, neurja in klimatske spremembe nas opozarjajo! Leta 1980 je bilo na Obali še do 8.000 ton odkupa zelenjave in sadja, danes pa le med 1.000 in 1.500 ton proizvodnje.
Zmotna politika gospodarjenja z zemljo nas je privedla do dejstva, da imamo le še 884 m2 obdelovalnih površin na prebivalca, potrebovali pa bi jih 3.000 m2. V uporabi je le 8,8 % (povprečje v EU je 27,4 %) obdelovalnih površin in le 24,3 % (povprečje v EU znaša 45 %) kmetijskih površin glede na celotno površino države. Od leta 1991 do 2008 se je površina kmetijskih zemljišč zmanjšala za 12,3 % ali 68.870 ha.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZG), ki gospodari s kar milijardo vrednosti zemljišč, ima 4.980 zakupnih pogodb prav v Istri. Struktura velikosti zemljišč v zakupu pa govori o problematiki majhnih površin: 6 % ali 297 pogodb je za zemljišča od 1 do 500 m2, 92 % ali 4589 pogodb pa za zemljišča od 500 m2 do 50.000 m2 in le 1,9 % ali 94 pogodb je za zemljišča v velikosti od 50.000 m2 do 100.000 m2.
Kaj pesti istrskega kmeta?
- Razdrobljenost kmetijskih površin,
- napačna politika SKZG, zemljo zakupujejo tudi osebe za vikend,
- zakup kmetijske zemlje je zaradi pogleda na morje dražji za 20 %,
- počasnost in spori pri urejanju in razmejitvi lastnine zemljišč med občino in državo, zemljišča pa se zaraščajo,
- nimamo namakalnih sistemov,
- ni mladih prevzemnikov kmetij, povprečna starost lastnikov istrskih kmetij je okoli 63 let,
- ni možno postaviti enostavnih objektov ali rastlinjakov na kmetijsko zemljišče prve kategorije,
- cene na licitacijah za zakup dosegajo tudi do 300 % izklicne cene zaradi pritiska na Istro,
- počasnost za pridobivanja vodnih dovoljenj, posledice pri črpanju EU sredstev,
- zaraščeni vodotoki povzročajo škodo,
- obdavčena je obdelana zemlja enako kot neobdelana,
- nepovezanost kmetov v sindikat kmetov, ki ščiti kmečke interese,
- napake vladajočih, ki kmetov ne vrednotijo po proizvodni zmogljivosti zemljišč, temveč po napačnih pavšalnih elementih,
- nizke subvencije za kmetijstvo občin,
- odpor do projekta Krajinski (kmetijski) park Dragonja,
- neupoštevanje potreb vrtičkarjev.
Istrske kmete lahko hitro povežemo v njihovih ciljih in pripomoremo k boljši in večji samooskrbi Istre z domačo kakovostno hrano z naslednjimi ukrepi_
- Okrepitvijo Agrarie Koper, ustanavljanje novih zadrug,
- ustanovitvijo odkupnih postaj na podeželju blizu kmetom,
- ustanovitvijo socialnega podjetja, ki bo posredoval zemljo v zakup med SKGZ, fizičnimi osebami zakupniki in najemodajalci,
- spremembo prostorskih pogojev za postavitev pomožnih objektov na kmetijskih zemljišč (MOK),
- večjimi subvencijami občin in z več sredstvi za javna dela,
- pretresom celotne politike SKZS.
SLS Koper sedaj analizira cenik SKZS za zakup in bo v primeru pozitivnega mnenja pravnikov sprožila upravni spor zaradi diskriminatornih zakupnih cen zemljišč v Istri.
Stanje in pogoji za kmetovanje v slovenski Istri so slabi, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in lokalna uprava pa s svojimi politikami ne pripomoreta k izboljšanju možnosti kmetov, zato se bo SLS Koper tako na lokalni kot državni ravni zavzela za nujne premike in podprla kmete, kot že nekoč v Kmečki zvezi SLS.
Za uresničitev premikov pa potrebujemo podporo kmetov in vseh občanov, da bo razvoj na občini in odločanje v občinskem svetu povsem SPREMENJENO. Potrebne so tudi arhitektonske spremembe na SKZS!
»Istrske kmete bomo povezali v njihovih ciljih in tako pripomogli k boljši in večji samooskrbi Istre z domačo kakovostno hrano,« pravi predsednica MO SLS Koper Olga Franca. »Kot stranka v parlamentu se bomo zavzemali za povečanje samooskrbe, in sicer z odprtjem socialnega podjetja, ki bi skrbelo za povezavo malih pridelovalcev hrane in pa najemnikov zemljišč. S tem bi spodbudili pridelavo in seveda tudi potrošnjo na slovenskem ali samo na obali,« še dodaja Franca.