Minister mag. Dejan Židan bi danes – 3 dni pred volitvami – po tihem na Vladi RS mnogo kmetov preobrazil v samostojne podjetnike in obrtnike ter jih dušil z dodatno birokracijo
Ljubljana, 10. julij 2014 - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS je te dni na Vlado RS naslovilo predlog nove Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki sledi nedavno sprejeti noveli Zakona o kmetijstvu. Kot je razvidno iz predlagane uredbe, je ministrstvo skrajšalo seznam dovoljenih dopolnilnih dejavnosti, saj je iz nabora črtalo denimo male hidroelektrarne, kot tudi fotovoltaiko. Če bo uredba sprejeta, se bodo morali kmetje, ki imajo v lasti sončno ali hidroelektrarno, za ta namen po novem registrirati kot samostojni podjetniki.
Poslanca SLS Jakoba Presečnika, ki je obenem tudi predsednik Odbora DZ RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje še posebej moti to, da se z novo uredbo bistveno krčijo osnovne dejavnosti kmetije; za dopolnilne dejavnosti, kamor bo po novem spadala celo prodaja lastnih kmetijskih pridelkov na kmetiji, pa bo treba registrirati dopolnilno dejavnost.
»Dopolnilne dejavnosti so za slovenske kmetije zelo pomembne, saj doprinašajo k njihovi ekonomski stabilnosti in prispevajo k ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja. Prav v dopolnilni dejavnosti je priložnost za večjo samooskrbo slovenskih kmetij, za dodaten zaslužek na področju kmečkega turizma, za dodano vrednost, ki je s samo pridelavo hrane na kmetiji skorajda ni mogoče ustvariti. Pričakoval bi, da bo resorni minister mag. Dejan Židan po tem, ko je aprila že zaostril finančne pogoje za kmete, poskrbel vsaj za to, da bo kmetom olajšal pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti. Zdaj pa se je izkazalo ravno nasprotno, kmetje bodo morali po novem še več svojega časa in seveda denarja nameniti zapletenim birokratskim postopkom,« poudarja Presečnik.
Predloga uredbe, ki je sicer objavljena na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS, ni bilo v javni razpravi, čeprav bi bilo glede na pomembnost dokumenta to nujno potrebno. V razpravo pri pripravi navedene uredbe ministrstvo ni vključilo pomembnih nevladnih organizacij, Zveze rejcev drobnice Slovenije, zvez govedorejcev, Zveze kmečkih žensk Slovenije, Zveze podeželske mladine Slovenije, niti Sindikata kmetov Slovenije. V razpravi tudi niso sodelovali predstavniki zainteresirane javnosti niti predstavniki strokovne javnosti. Prek svoje spletne strani je tudi Čebelarska zveza Slovenije včeraj sporočila, da uredba v sedanji obliki ne sme biti sprejeta, saj bi s tem povzročili še več škode kmetijstvu in se oddaljili od osnovnega namena dopolnilnih dejavnosti.
»Vlada RS te uredbe tudi nima v svojem rednem delovnem programu, zato omenjena uredba sploh ne spada med tekoča opravila Vlade RS v odstopu. Pozivam resornega ministra mag. Židana in predsednico Vlade RS mag. Alenko Bratušek, da sporno in za Slovenijo škodljivo uredbo umakneta z dnevnega reda seje današnje Vlade RS, kmetom pa dovolita, da ostanejo kmetje, tudi če pri njih lahko kupiš kmetijski pridelek,« poziva Presečnik, ki tudi poudarja, da so ljudje vedno v zgodovini pri kmetu neposredno lahko kupili domače mleko, zelenjavo, sadje ali jajca, pa je kmet vselej bil in ostal kmet, ne pa obrtnik ali podjetnik. In kmet naj ostane tudi za naprej.
Ljubljana, 10. julij 2014 - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS je te dni na Vlado RS naslovilo predlog nove Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki sledi nedavno sprejeti noveli Zakona o kmetijstvu. Kot je razvidno iz predlagane uredbe, je ministrstvo skrajšalo seznam dovoljenih dopolnilnih dejavnosti, saj je iz nabora črtalo denimo male hidroelektrarne, kot tudi fotovoltaiko. Če bo uredba sprejeta, se bodo morali kmetje, ki imajo v lasti sončno ali hidroelektrarno, za ta namen po novem registrirati kot samostojni podjetniki.
Poslanca SLS Jakoba Presečnika, ki je obenem tudi predsednik Odbora DZ RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje še posebej moti to, da se z novo uredbo bistveno krčijo osnovne dejavnosti kmetije; za dopolnilne dejavnosti, kamor bo po novem spadala celo prodaja lastnih kmetijskih pridelkov na kmetiji, pa bo treba registrirati dopolnilno dejavnost.
»Dopolnilne dejavnosti so za slovenske kmetije zelo pomembne, saj doprinašajo k njihovi ekonomski stabilnosti in prispevajo k ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja. Prav v dopolnilni dejavnosti je priložnost za večjo samooskrbo slovenskih kmetij, za dodaten zaslužek na področju kmečkega turizma, za dodano vrednost, ki je s samo pridelavo hrane na kmetiji skorajda ni mogoče ustvariti. Pričakoval bi, da bo resorni minister mag. Dejan Židan po tem, ko je aprila že zaostril finančne pogoje za kmete, poskrbel vsaj za to, da bo kmetom olajšal pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti. Zdaj pa se je izkazalo ravno nasprotno, kmetje bodo morali po novem še več svojega časa in seveda denarja nameniti zapletenim birokratskim postopkom,« poudarja Presečnik.
Predloga uredbe, ki je sicer objavljena na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS, ni bilo v javni razpravi, čeprav bi bilo glede na pomembnost dokumenta to nujno potrebno. V razpravo pri pripravi navedene uredbe ministrstvo ni vključilo pomembnih nevladnih organizacij, Zveze rejcev drobnice Slovenije, zvez govedorejcev, Zveze kmečkih žensk Slovenije, Zveze podeželske mladine Slovenije, niti Sindikata kmetov Slovenije. V razpravi tudi niso sodelovali predstavniki zainteresirane javnosti niti predstavniki strokovne javnosti. Prek svoje spletne strani je tudi Čebelarska zveza Slovenije včeraj sporočila, da uredba v sedanji obliki ne sme biti sprejeta, saj bi s tem povzročili še več škode kmetijstvu in se oddaljili od osnovnega namena dopolnilnih dejavnosti.
»Vlada RS te uredbe tudi nima v svojem rednem delovnem programu, zato omenjena uredba sploh ne spada med tekoča opravila Vlade RS v odstopu. Pozivam resornega ministra mag. Židana in predsednico Vlade RS mag. Alenko Bratušek, da sporno in za Slovenijo škodljivo uredbo umakneta z dnevnega reda seje današnje Vlade RS, kmetom pa dovolita, da ostanejo kmetje, tudi če pri njih lahko kupiš kmetijski pridelek,« poziva Presečnik, ki tudi poudarja, da so ljudje vedno v zgodovini pri kmetu neposredno lahko kupili domače mleko, zelenjavo, sadje ali jajca, pa je kmet vselej bil in ostal kmet, ne pa obrtnik ali podjetnik. In kmet naj ostane tudi za naprej.