Ljubljana, 11. julij 2014 - V celoti objavljamo vprašanja direktorjev treh slovenskih podjetij, ki so nam jih s prošnjo za odgovore posredovali s Poslovnega dnevnika Finance, in odgovore predsednika SLS Franca Bogoviča ter podpredsednika SLS Janeza Tomšiča. Poslovni dnevnik Finance njunih odgovorov namreč kljub temu, da so bili poslani v danem roku, ni vključil v prispevek z naslovom Rešitve desnice so najboljše. Ampak ..., ki je dostopen tukaj.
Vprašanje Roberta Trnovca, generalnega direktorja Microsofta Slovenija_
Študija, ki jo je po naročilu Microsofta izvedla družba Boston Consulting Group, je pokazala, da tehnološko napredna podjetja ustvarijo dvakrat toliko delovnih mest in 15 % višje prihodke kot pa primerljiva podjetja, ki ne uporabljajo naprednih IT rešitev.
Če na primer primerjamo obdavčitev plač v Sloveniji in na Češkem, so tam le-te obdavčene po precej nižji stopnji kot v Sloveniji (obdavčitev na Češkem 22%), bi podprli znižanje najvišje davčne stopnje v Sloveniji za vsaj 20% (ali celo podprli enotno davčno stopnjo, ki ne bi bila višja od 25%), da bi lahko zaposlili več IT strokovnjakov, ki se sedaj zaradi nekonkurenčne davčne politike množično selijo v tujino?
Odgovor predsednika SLS Franca Bogoviča:
Vprašanje generalnega direktorja Microsofta Slovenija, gospoda Roberta Trnovca, je povsem na mestu.
V našem volilnem programu, ki smo ga poimenovali Nov razvojni model Slovenije, smo obljubili ne le nadaljnjo podporo slovenskemu gospodarstvu, zavezali smo se, da bomo gospodarstvu postali strateški partner.
Naj spomnim, pred nekaj dnevi sta v veljavo stopili davčni noveli za razbremenitev podjetnikov, ki bosta podjetnikom od januarja prihodnje leto omogočili precejšnjo davčno razbremenitev. Pavšalna obdavčitev, ki je bila v veljavi od leta 2013, ni ustrezala potrebam podjetnikov. V Slovenski ljudski stranki smo prisluhnili pobudi obrtnikov in podjetnikov ter spomladi pripravili spremembo pavšalne ureditve, ki po novem normirane stroške pavšalistov dviguje s 70 % na 80 %, uporabljali pa ga bodo lahko tudi zasebniki in podjetja, ki dosegajo do 100.000 evrov letnega prometa, kar je bistveno več od dosedanjih 50.000 evrov. Za »ceno« 200 evrov davka mesečno, se bo lahko podjetnik, ki mesečno zasluži 5.000 evrov, brez potrebe po špekuliranju in brez plačevanja stroškov za računovodske storitve, v celoti posvetil svoji dejavnosti namesto odvečnemu urejanju papirologije. Vse sile smo usmerili tudi v preprečitev uvedbe nepremičninskega davka, ki bi sicer dodatno obremenil zlasti mala in srednje velika slovenska podjetja. Prepričani smo, da je takšno ravnanje najboljši dokaz, da v stranki SLS dejansko podpiramo gospodarstvo, in nobenega dvoma ni, da bomo enako ali kvečjemu še bolj aktivni tudi v prihodnje.
V našem programu smo napovedali zmanjšanje dohodnine za 200 milijonov evrov, tu gre seveda prav za znižanje davčne stopnje na osebne prejemke. Naši inženirji in drugi strokovnjaki zaradi nekonkurenčnosti slovenskega gospodarstva odhajajo v tujino, kar je docela nesprejemljivo. Prav tu je tudi nevarnost, ki venomer preži od levo naravnanih vlad. Več pravic iz naslova sociale namreč nujno pomeni višje davke. Višji davki pomenijo višje cene izdelkov in storitev, višje cene pa pomenijo slabšo prodajo na trgu. Sledi odpuščanje, manj delovnih mest in še več sociale. Tako se sklene začarani krog, iz katerega vidim samo eno obliko izhoda. Soočiti se z dejstvi, znižati davke in socialo in omogočiti gospodarstvu, da znova zadiha.
Odgovor na vprašanje gospoda Trnovca je seveda na dlani_ v stranki SLS podpiramo znižanje najvišje davčne stopnje za vsaj 20 %, kar sledi tudi ciljem našega programa in predvolilnih zavez.
Vprašanje izvršnega direktorja Alte Aleša Škerlaka:
Slovenska podjetja so bistveno bolj zadolžena kot primerljiva podjetja v EU. Razdloževanje slovenskih podjetij poteka že 5 leto, kar se pozna na manjših investicijah podjetij in vlaganjih v raziskave in razvoj, posledično podejtaj zgubljajo na konkurenčnosti. Da bi lahko slovensko gospodarstvo postalo konkurenčnejše bi morali biti ključni ukrepi vlade usmerjeni v zagotavljanje dodatnega kapitala podjetjem. Trenutni ukrepi, ki so usmerjeni predvsem v kreditno politiko ne dajejo ustreznih rezultatov.
Naštejte vsaj 3 konkretne ukrepe s katerimi boste privabili v slovenska podjetja dolgoročne vire (kapital)?
Odgovor podpredsednika SLS Janeza Tomšiča:
Obrazložitev:
Sprejeli bomo ukrepe za razvoj trga kapitala. Pospešen razvoj trga kapitala je temelj za tuje investicije - tujina ne zaupa trgom, kjer ni mogoče aktivno trgovati s kapitalom.
Strategijo in rešitve naj predlagajo udeleženci trga, katerih medsebojno partnerstvo lahko opravi vlogo nosilcev razvoja kapitalskega trga. Naloga države pa je, da bo ob sodelovanju z udeleženci trga zagotovila učinkovit institucionalni okvir za delovanje trga in vladavino prava (zaščita in informiranost šibkejših udeležencev trga, enostavnost in jasnost predpisov, nadzor nad izvajanjem pravil, učinkovitost sankcij).
Vztrajali bomo na enaki obravnavi vseh udeležencev trga z enakimi produkti ne glede na izvor ali obliko organiziranosti ter na enakih pogojih za domače in tuje ponudnike storitev ter finančnih produktov. Država kot lastnik in investitor ima enake pravice kot drugi lastniki oziroma enak položaj kot drugi udeleženci trga. Dosledno bomo uveljavljali mednarodne prakse pri pogojih, pravilih in davčnih obremenitvah kapitalskega trga ob sprejemu dodatnih ukrepov, zaradi katerih bo slovenski kapitalski trg za domače in tuje vlagatelje bolj privlačen.
Dodatno bo kapitalski trg sprostila privatizacija državnega premoženja. SLS v zvezi s privatizacijo državnega premoženja zagovarja_
Vprašanje Matica Vošnjaka iz kadrovske agencije Competo_
Na področju stroškov dela smo zelo nekonkurenčni. Sploh pri dohodkih, ki presegajo povprečne plače. Primer celotnega stroška dela v višini 3.000 EUR neto v Sloveniji brez malice in prevoza na delo znaša približno 7.600 EUR, medtem ko je Srbiji enako neto plačilo pomeni strošek 5.600 EUR za delodajalca. Seveda imajo v Srbiji uvedeno t.i. socialno kapico.
Boste zaradi gospodarske konkurenčnosti predlagali uvedbo socialne kapice? In če je odgovor da, kako nameravate kratkoročno zapirati »luknjo« v blagajnah, ki bi s tem nastala, oziroma kakšne druge pozitivne učinke lahko po vašem kratkoročno oziroma dolgoročno pričakujemo od uvedbe socialne kapice.
Odgovor predsednika SLS Franca Bogoviča:
V SLS skozi naše programske dokumente načrtujemo v prvi fazi spremeniti dohodninsko lestvico in dodatno razbremeniti tako dohodke ljudi (tudi tiste z najnižjimi dohodki), kot tudi delodajalce za približno 200 milijonov evrov. Nato sledi uvedba socialne kapice. Čeprav je družbena solidarnost ljudi z visokimi dohodki do tistih z manjšimi do neke mere vedno dobrodošla, pa je kapica v prvi vrsti potrebna zaradi težav s konkurenčnostjo predvsem slovenskih razvojnih in visokotehnoloških podjetij. Slovensko gospodarstvo je močno izvozno usmerjeno, tekmovati mora z razvitimi trgi, kjer povečini socialno kapico imajo, ali pa imajo sistem plačevanja prispevkov že v osnovi urejen drugače. Skratka, brez te rešitve bodo visoko izobraženi ljudje še naprej odhajali iz države, slovenska podjetja bodo najkakovostnejše kadre še naprej izgubljala ali pa jih bodo najemala prek tujine, hkrati pa jim bo zaradi visokega stroška še nadalje otežen dostop do znanja (visokokvalificiranih kadrov) iz tujine. Finančni učinki so seveda odvisni predvsem od tega, kako visoko bi "kapico" postavili, vendar se da zadevo urejati postopoma. Luknje v proračunih in blagajnah lahko Slovenija zapira samo skozi višjo zaposlenost prebivalstva, zaposluje pa lahko samo mednarodno konkurenčno gospodarstvo, odprto za tuje investicije, zato so dolgoročni učinki socialne kapice zagotovo pozitivni, seveda ob hkratni izpeljavi strukturnih reform, tudi na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema.
Vprašanje Roberta Trnovca, generalnega direktorja Microsofta Slovenija_
Študija, ki jo je po naročilu Microsofta izvedla družba Boston Consulting Group, je pokazala, da tehnološko napredna podjetja ustvarijo dvakrat toliko delovnih mest in 15 % višje prihodke kot pa primerljiva podjetja, ki ne uporabljajo naprednih IT rešitev.
Če na primer primerjamo obdavčitev plač v Sloveniji in na Češkem, so tam le-te obdavčene po precej nižji stopnji kot v Sloveniji (obdavčitev na Češkem 22%), bi podprli znižanje najvišje davčne stopnje v Sloveniji za vsaj 20% (ali celo podprli enotno davčno stopnjo, ki ne bi bila višja od 25%), da bi lahko zaposlili več IT strokovnjakov, ki se sedaj zaradi nekonkurenčne davčne politike množično selijo v tujino?
Odgovor predsednika SLS Franca Bogoviča:
Vprašanje generalnega direktorja Microsofta Slovenija, gospoda Roberta Trnovca, je povsem na mestu.
V našem volilnem programu, ki smo ga poimenovali Nov razvojni model Slovenije, smo obljubili ne le nadaljnjo podporo slovenskemu gospodarstvu, zavezali smo se, da bomo gospodarstvu postali strateški partner.
Naj spomnim, pred nekaj dnevi sta v veljavo stopili davčni noveli za razbremenitev podjetnikov, ki bosta podjetnikom od januarja prihodnje leto omogočili precejšnjo davčno razbremenitev. Pavšalna obdavčitev, ki je bila v veljavi od leta 2013, ni ustrezala potrebam podjetnikov. V Slovenski ljudski stranki smo prisluhnili pobudi obrtnikov in podjetnikov ter spomladi pripravili spremembo pavšalne ureditve, ki po novem normirane stroške pavšalistov dviguje s 70 % na 80 %, uporabljali pa ga bodo lahko tudi zasebniki in podjetja, ki dosegajo do 100.000 evrov letnega prometa, kar je bistveno več od dosedanjih 50.000 evrov. Za »ceno« 200 evrov davka mesečno, se bo lahko podjetnik, ki mesečno zasluži 5.000 evrov, brez potrebe po špekuliranju in brez plačevanja stroškov za računovodske storitve, v celoti posvetil svoji dejavnosti namesto odvečnemu urejanju papirologije. Vse sile smo usmerili tudi v preprečitev uvedbe nepremičninskega davka, ki bi sicer dodatno obremenil zlasti mala in srednje velika slovenska podjetja. Prepričani smo, da je takšno ravnanje najboljši dokaz, da v stranki SLS dejansko podpiramo gospodarstvo, in nobenega dvoma ni, da bomo enako ali kvečjemu še bolj aktivni tudi v prihodnje.
V našem programu smo napovedali zmanjšanje dohodnine za 200 milijonov evrov, tu gre seveda prav za znižanje davčne stopnje na osebne prejemke. Naši inženirji in drugi strokovnjaki zaradi nekonkurenčnosti slovenskega gospodarstva odhajajo v tujino, kar je docela nesprejemljivo. Prav tu je tudi nevarnost, ki venomer preži od levo naravnanih vlad. Več pravic iz naslova sociale namreč nujno pomeni višje davke. Višji davki pomenijo višje cene izdelkov in storitev, višje cene pa pomenijo slabšo prodajo na trgu. Sledi odpuščanje, manj delovnih mest in še več sociale. Tako se sklene začarani krog, iz katerega vidim samo eno obliko izhoda. Soočiti se z dejstvi, znižati davke in socialo in omogočiti gospodarstvu, da znova zadiha.
Odgovor na vprašanje gospoda Trnovca je seveda na dlani_ v stranki SLS podpiramo znižanje najvišje davčne stopnje za vsaj 20 %, kar sledi tudi ciljem našega programa in predvolilnih zavez.
Vprašanje izvršnega direktorja Alte Aleša Škerlaka:
Slovenska podjetja so bistveno bolj zadolžena kot primerljiva podjetja v EU. Razdloževanje slovenskih podjetij poteka že 5 leto, kar se pozna na manjših investicijah podjetij in vlaganjih v raziskave in razvoj, posledično podejtaj zgubljajo na konkurenčnosti. Da bi lahko slovensko gospodarstvo postalo konkurenčnejše bi morali biti ključni ukrepi vlade usmerjeni v zagotavljanje dodatnega kapitala podjetjem. Trenutni ukrepi, ki so usmerjeni predvsem v kreditno politiko ne dajejo ustreznih rezultatov.
Naštejte vsaj 3 konkretne ukrepe s katerimi boste privabili v slovenska podjetja dolgoročne vire (kapital)?
Odgovor podpredsednika SLS Janeza Tomšiča:
- Modernizirali bomo Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje z namenom hitrejšega razvoja skladov za posebne namene_ skladi tveganega kapitala, hibridnega lastniškega kapitala (mezzanine skladi), skladi za družbe v finančnih težavah, skladi za upravljanje terminskih pogodb in nepremičninski skladi.
- Privatizirali bomo državno premoženje, razen infrastrukture (energetska in prometna infrastruktura), kjer se infrastrukturni del loči od upravljavskega (izvajalskega) in ostane v 100 % lasti države, upravljanje pa se podeli na mednarodnem trgu prek koncesije.
- Spodbujali bomo posamezne IPO-je (prva javna prodaja delnic) in s tem pridobivanje svežega kapitala. Podjetja, ki bodo s svojimi delnicami vstopila na borzo, bomo za obdobje 3–5 let oprostili plačevanja davka na dobiček.
- Uvedli bomo petletne davčne počitnice, če se kapital investira dolgoročno in zagotavlja nove zaposlitve.
- Sprejeli bomo davčno-stimulativne ukrepe za prerazporeditev varčevanja gospodinjstev iz bančnih depozitov v življenjska in zlasti naložbena pokojninska varčevanja.
- Omogočili bomo razvoj obveznic (tudi hipotekarnih), ki so v svetu pomemben vir financiranja gospodarstva.
- Postopno bomo zmanjševali obdavčitev kapitalskih dobičkov ob določitvi ustreznih kriterijev in pogojev.
Obrazložitev:
Sprejeli bomo ukrepe za razvoj trga kapitala. Pospešen razvoj trga kapitala je temelj za tuje investicije - tujina ne zaupa trgom, kjer ni mogoče aktivno trgovati s kapitalom.
Strategijo in rešitve naj predlagajo udeleženci trga, katerih medsebojno partnerstvo lahko opravi vlogo nosilcev razvoja kapitalskega trga. Naloga države pa je, da bo ob sodelovanju z udeleženci trga zagotovila učinkovit institucionalni okvir za delovanje trga in vladavino prava (zaščita in informiranost šibkejših udeležencev trga, enostavnost in jasnost predpisov, nadzor nad izvajanjem pravil, učinkovitost sankcij).
Vztrajali bomo na enaki obravnavi vseh udeležencev trga z enakimi produkti ne glede na izvor ali obliko organiziranosti ter na enakih pogojih za domače in tuje ponudnike storitev ter finančnih produktov. Država kot lastnik in investitor ima enake pravice kot drugi lastniki oziroma enak položaj kot drugi udeleženci trga. Dosledno bomo uveljavljali mednarodne prakse pri pogojih, pravilih in davčnih obremenitvah kapitalskega trga ob sprejemu dodatnih ukrepov, zaradi katerih bo slovenski kapitalski trg za domače in tuje vlagatelje bolj privlačen.
Dodatno bo kapitalski trg sprostila privatizacija državnega premoženja. SLS v zvezi s privatizacijo državnega premoženja zagovarja_
- V eni banki in eni zavarovalnici bo država ostala lastnica s kontrolnim deležem 25 % + 1, če bo strateški partner pridobil večinsko lastništvo, vse ostale banke in zavarovalnice se v celoti prodajo zasebnim vlagateljem, ob transparentnih, vnaprej postavljenih pogojih in zavezah, vključno z vizijo dolgoročnega razvoja podjetja.
- Sprejeli bomo nacionalni program o strateških področjih, ki jih želimo kot država razvijati in v tovrstnih podjetjih bo država ohranila samo toliko lastništva, da lahko ustavi (škodljive) statutarne spremembe, hkrati pa se bo v celoti odpovedala kakršnemu koli vplivu na upravljanje in/ali vodenje teh podjetij.
- Pri družbah, ki upravljajo z infrastrukturnimi objekti (energetska in prometna infrastruktura), se loči infrastrukturni del od upravljavskega (izvajalskega). Infrastrukturni del ostane v 100-odstotni lasti države, upravljanje pa se podeli na mednarodnem trgu prek koncesije.
- Iz preostalega dela lastništva država na pregleden način in ob nedvoumnih, vnaprej postavljenih pogojih prodaje, izstopi in ga prepusti trgu z določenimi omejitvami koncentracije lastništva. Kupnina od prodaje se v celoti nameni za vračilo javnega dolga ter za nova delovna mesta in investicije v gospodarstvu (60 % dolg, 40 % javne investicije in olajšave za gospodarstvo).
- Državno lastništvo se lahko poleg naložb, strateških za državo, dolgoročno obdrži zgolj v družbah, v katerih je povprečni vsaj 5-letni kapitalski donos višji od obresti, ki jih RS plačuje za najete kredite države (v normalnih ekonomskih razmerah - v tem trenutku zaradi visokih stroškov financiranja takšnihdružb praktično ni).
Vprašanje Matica Vošnjaka iz kadrovske agencije Competo_
Na področju stroškov dela smo zelo nekonkurenčni. Sploh pri dohodkih, ki presegajo povprečne plače. Primer celotnega stroška dela v višini 3.000 EUR neto v Sloveniji brez malice in prevoza na delo znaša približno 7.600 EUR, medtem ko je Srbiji enako neto plačilo pomeni strošek 5.600 EUR za delodajalca. Seveda imajo v Srbiji uvedeno t.i. socialno kapico.
Boste zaradi gospodarske konkurenčnosti predlagali uvedbo socialne kapice? In če je odgovor da, kako nameravate kratkoročno zapirati »luknjo« v blagajnah, ki bi s tem nastala, oziroma kakšne druge pozitivne učinke lahko po vašem kratkoročno oziroma dolgoročno pričakujemo od uvedbe socialne kapice.
Odgovor predsednika SLS Franca Bogoviča:
V SLS skozi naše programske dokumente načrtujemo v prvi fazi spremeniti dohodninsko lestvico in dodatno razbremeniti tako dohodke ljudi (tudi tiste z najnižjimi dohodki), kot tudi delodajalce za približno 200 milijonov evrov. Nato sledi uvedba socialne kapice. Čeprav je družbena solidarnost ljudi z visokimi dohodki do tistih z manjšimi do neke mere vedno dobrodošla, pa je kapica v prvi vrsti potrebna zaradi težav s konkurenčnostjo predvsem slovenskih razvojnih in visokotehnoloških podjetij. Slovensko gospodarstvo je močno izvozno usmerjeno, tekmovati mora z razvitimi trgi, kjer povečini socialno kapico imajo, ali pa imajo sistem plačevanja prispevkov že v osnovi urejen drugače. Skratka, brez te rešitve bodo visoko izobraženi ljudje še naprej odhajali iz države, slovenska podjetja bodo najkakovostnejše kadre še naprej izgubljala ali pa jih bodo najemala prek tujine, hkrati pa jim bo zaradi visokega stroška še nadalje otežen dostop do znanja (visokokvalificiranih kadrov) iz tujine. Finančni učinki so seveda odvisni predvsem od tega, kako visoko bi "kapico" postavili, vendar se da zadevo urejati postopoma. Luknje v proračunih in blagajnah lahko Slovenija zapira samo skozi višjo zaposlenost prebivalstva, zaposluje pa lahko samo mednarodno konkurenčno gospodarstvo, odprto za tuje investicije, zato so dolgoročni učinki socialne kapice zagotovo pozitivni, seveda ob hkratni izpeljavi strukturnih reform, tudi na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema.