V trenutni situaciji ruskega embarga, ki ga čutijo tudi slovenski kmetje, je pomembna visoka stopnja solidarnosti, tako med kmeti samimi znotraj EU, kot med potrošniki in kmeti.
Odbor AGRI, 2. dan zasedanja – 4. 9. 2014; 9.00 - 12.30
Ljubljana, 5. september 2014 – Na včerajšnjem nadaljevanju zasedanja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja v Evropskem parlamentu (AGRI), kjer je sodeloval tudi evropski poslanec in predsednik SLS Franc Bogovič, so poslanci razpravljali o dveh temah, ki bosta še nekaj časa zaposlovali tako evropske institucije in države članice EU kot evropske kmete ter potrošnike.
Franc Bogovič je v okviru razprave najbolj vroči problematiki na področju kmetijstva ta hip v EU - o ukrepih Evropske komisije po sprejetju ruskega embarga na kmetijske in prehrambene izdelke dejal, da so kmetje prve evropske žrtve ukrajinsko-ruskega spora. Predlagane ukrepe za pomoč kmetom načeloma podpira, predvsem pomoč za razdeljevanje pridelkov humanitarnim in vzgojno-izobraževalnim organizacijam ter ostalim javnim ustanovam. Jasno podporo je izrazil tudi odobritvi dodatnih sredstev za promocijo porabe. Opozarja pa, da se sredstva za pomoč ne smejo črpati le iz kmetijskega dela proračuna EU, saj bo zaradi tega na voljo manj sredstev za neposredna plačila in ostale ukrepe Skupne kmetijske politike. Kmetje namreč za nastalo situacijo niso prav nič krivi, saj ne govorimo o krizi v kmetijstvu, ampak o politični krizi. Po njegovem mnenju moramo narediti vse, da se izkoristijo vse ostale razpoložljive možnosti, preden bi posegli po bolj drastičnih, kot so npr. zelene trgatve. Slednje bi bilo tako pri kmetih kot pri ostali javnosti izjemno slabo sprejeto. Dejal je še, da so zaradi ruskega embarga prizadeti tudi slovenski kmetje, predvsem pridelovalci jabolk in hrušk, ki so izgubili pomemben del izvoznega trga, pa tudi pridelovalci mleka in govedorejci zaradi padca cen, ki so v najbolj prizadetih državah krepko pod lastno ceno. Po njegovem mnenju je v trenutni situaciji pomembna visoka stopnja solidarnosti, tako med kmeti samimi znotraj EU, kot med potrošniki in kmeti. S tem in z ostalimi promocijskimi aktivnostmi bi posredno vplivali tudi na povpraševanje po sadju, zelenjavi in mlečnih izdelkih, proizvedenih v posameznih državah članicah ter s tem na izboljšanje zdravja evropskih državljanov.
Prva točka na dnevnem redu 2. dne zasedanja AGRI, in najbolj aktualna problematika na področju kmetijstva ta trenutek v EU, je bila razprava oukrepih Evropske komisije po sprejetju ruskega embraga na večino kmetijskih in prehrambenih izdelkov. Kot je znano, je Rusija, kot odgovor na gospodarske sankcije, ki so jih zaradi ukrajinske krize proti njej sprejele nekatere države (ZDA, Avstralija, EU, idr.), 6. avgusta sprejela popolno prepoved uvoza prehrambenih izdelkov iz teh držav. Za evropske pridelovalce, predvsem v državah članicah, ki so močno odvisne od izvoza tovrstnih izdelkov v Rusijo (Poljska, Estonija, Latvija, Litva, Danska, Nemčija, idr.) je to pomenil velik šok, na katerega je Evropska komisija kmalu odgovorila. In ravno slednji "odgovori" so bili tema današnje razprave.
Namestnik direktorja Direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji Joost Korte je članom odbora predstavil začasne ukrepe, ki jih je Evropska Komisija (v nadaljevanju_ Komisija) predlagala za omilitev posledic ruskega embarga na evropske kmetijske in prehrambene izdelke. EU v Rusijo izvozi za 11,8 milijard EUR prehrambenih izdelkov. Sadje in zelenjava predstavljata 3 % skupnega izvoza EU v Rusijo oz. 29 % izvoza teh pridelkov izven EU, sir predstavlja 2,7 % skupnega izvoza EU v Rusijo oz. 33 % izvoza sira izven EU, medtem ko predstavlja maslo 1,7 % skupnega izvoza EU v Rusijo oz. 28% izvoza tega blaga v Rusijo. Zaradi tega Komisija išče nadomestne trge, poleg tega pa je sprejela (in bo še sprejela) ukrepe, ki bodo omogočili, da bodo najbolj prizadete panoge našle nove potrošnike. Stanje je problematično tudi zaradi tega, ker se je embargo zgodil sredi sezone obiranja pridelkov. Komisija ugotavlja, da se tudi same države članice na krizo odzivajo mirno in ustrezno sodelujejo med sabo, kar je pomembno tako zaradi solidarnosti med državami članicami kot za enoten pristop k reševanju krize.
Komisija se s svojimi ukrepi osredotoča na stabilizacijo trga - v prvi vrsti za sadje in zelenjavo, mleko in mlečne izdelke ter meso. 18. avgusta je bil predstavljen prvi paket ukrepov za zmanjšanje cenovnega pritiska, ki določa pomoč v višini 125 milijonov EUR za nekatero pokvarljivo sadje in zelenjavo (paradižnik, korenje, zelje, papriko, cvetačo, kumare, kumarice, gobe, jabolka, hruške, namizno grozdje, kivije in rdeče sadje). Ukrepi vključujejo možnost umika omenjenih pridelkov s trga, zlasti za brezplačno razdelitev humanitarnim organizacijam, šolam, vrtcem, bolnišnicam itd, ter nadomestila za opustitev spravila in zeleno trgatev, ki predstavljata najbolj skrajni možnosti. Do nadomestil bodo upravičeni tako kmetje kot kmetijske zadruge. Izmed navedenih 125 milijonov EUR je 82 milijonov EUR namenjenih za pridelovalce jabolk in hrušk, preostalih 43 milijonov EUR pa za ostala področja pridelave. Ukrepi veljajo od 11. (nektarine, breskve) oz. 18. avgusta (ostale navedene vrste sadja in zelenjave) dalje.
Glede stanja na področju mlečnega sektorja je g. Korte navedel, da je stopnja škode, ki so jo zaradi embarga utrpele države članice, med državami zelo različna. Najhujše posledice čutijo pribaltske države (Estonija, Latvija, Litva) in Finska, kjer je stopnja izvoza mlečnih izdelkov v Rusijo najvišja. Pri siru je Rusija ekskluzivni partner, izvozijo v Rusijo kar 90 % vsega proizvedenega sira. Komisija je danes sprejela ukrepe, ki bodo omogočali zasebno skladiščenje mlečnih izdelkov, masla in mleka v prahu do konca leta 2014. V tem času bodo predelovalci imeli možnost iskanja nadomestnih trgov, znotraj in zunaj EU.
Pri mesu in mesnih izdelkih Komisija zaznava, kot nam je bilo poslancem predstavljeno, da stanje še ni tako resno, da bi bilo treba ukrepati tako hitro kot na ostalih področjih. Zaradi nevarnosti prašičje gripe namreč že od začetka letošnjega leta velja omejitev uvoza prašičjega mesa v Rusijo, zato zdajšnji embargo nima prevelikega vpliva na prašičerejske organizacije v EU, tudi pri perutnini je stanje še obvladljivo. Vendar Komisija že pozorno spremlja dogajanje na trgu mesa in mesnih izdelkov in bo uvedla primerne ukrepe, če bo to potrebno
Komisija namenja tudi dodatnih 30 milijonov EUR za promocijo prehrambenih pridelkov iz EU v tretjih državah, prav tako si želijo čim prejšnjega sprejetja novega programa sheme za mleko in sadje v šolah, ki je trenutno v postopku v Evropskem parlamentu.
G. Korte nam je članom in namestnikom odbora AGRI še dejal, da je sedaj popolnoma jasno, da je Rusija za EU postala nezanesljiv partner, zato se bo EU usmerila v intenzivnejšo blagovno menjavo z ostalimi tretjimi državami (npr. ZDA, Turčija). Vendar je pred tem treba odpraviti še nekatere ovire pri trgovanju. A dogajanje v zadnjem mesecu dni bo nedvomno prispevalo k hitrejšemu razreševanju odprtih vprašanj. Za konec je še dejal, da bodo vse uvedene ukrepe spremljali in ukrepali v primeru nezadostnih rezultatov.
Kljub splošnemu odobravanju predlaganih ukrepov, so nekateri člani odbora v razpravi opozorili na številne probleme in vprašanja, ki se po njihovem mnenju z ukrepi Komisije ne rešujejo, vsaj ne v zadostni meri. Člani so tako izpostavili, da je predvidenih 125 milijonov EUR za pomoč kmetijskemu sektorju premalo, saj se nastala škoda meri v milijardah EUR. Zato so pozvali Komisijo, naj poseže v proračunsko rezervo in zagotovi več sredstev. Številni so predstavili velike razlike v posledicah ruskega embarga med posameznimi državami članicami, med regijami in med panogami. Številni poslanci so opozorili tudi na odpravo mlečnih kvot, ki se bo zgodila v začetku leta 2015 in pozivali Komisijo, naj zaradi nastalega neravnovesja na trgu premisli o tem, ali ne bi bilo bolje odpravljati mlečne kvote postopoma. Odkupne cene mleka v številnih državah članicah (Latvija, Portugalska, idr.) dosegajo zgolj 20 centov/liter, kar že sedaj ne zadostuje za pokrivanje stroškov pridelave, v prihodnje pa bo situacija še slabša. To lahko privede do zmanjšanja proizvodnje ter večje brezposelnosti. Izpostavljena je bila tudi solidarnost med kmeti samimi in tudi med kmeti in potrošniki.
Druga pomembnejša točka, ki so jo obravnavali člani odbora AGRI, je bila predstavitev osnutka Uredbe o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov s strani Evropske komisije. Predstavnica Komisije je navedla, da gre za enega najpomembnejših zakonodajnih predlogov v letošnjem letu, sprejetje katerega za eno izmed svojih prednostnih nalog predstavlja italijansko predsedstvo Svetu EU. Ekološka pridelava postaja ena izmed pomembnejših gospodarskih panog v EU, saj je povprečna letna rast organske pridelave kar 10 %. Slednje predstavlja tudi veliko priložnost za nova delovna mesta. Zato je potreben nov pravni okvir, ki bo omogočil večjo varnost za potrošnike, manj administrativnih ovir za kmete, predvsem na manjših kmetijah, in ustreznejši nadzor nad ekološkimi kmetijami. Predlog odpravlja izjeme pri ekološki pridelavi, med drugim tudi možnost vzporednega opravljanja ekološkega in konvencionalnega kmetijstva.
Člani odbora so v razpravi načeloma pozdravili reformni paket s področja ekološkega kmetijstva, a hkrati izpostavili, da bo pred dokončnih sprejetjem potrebnih še veliko dopolnitev. Nekateri so izrecno nasprotovali predlagani prepovedi vzporednega opravljanja ekološke in običajne kmetijske dejavnosti, saj v nekaterih državah delež "dualne" pridelave dosega tudi 30 % in več. Sprejetje uredbe v predlagani obliki bi tako lahko povzročilo opuščanje ekološkega in vračanje k običajnemu. Opozorili so tudi na očitke kmetov, da bo s predlagano reformo ekološko kmetovanje še težje in podvrženo še večji administraciji, kljub temu, da se Komisija trudi to zmanjšati.
Odbor AGRI, 2. dan zasedanja – 4. 9. 2014; 9.00 - 12.30
Ljubljana, 5. september 2014 – Na včerajšnjem nadaljevanju zasedanja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja v Evropskem parlamentu (AGRI), kjer je sodeloval tudi evropski poslanec in predsednik SLS Franc Bogovič, so poslanci razpravljali o dveh temah, ki bosta še nekaj časa zaposlovali tako evropske institucije in države članice EU kot evropske kmete ter potrošnike.
Franc Bogovič je v okviru razprave najbolj vroči problematiki na področju kmetijstva ta hip v EU - o ukrepih Evropske komisije po sprejetju ruskega embarga na kmetijske in prehrambene izdelke dejal, da so kmetje prve evropske žrtve ukrajinsko-ruskega spora. Predlagane ukrepe za pomoč kmetom načeloma podpira, predvsem pomoč za razdeljevanje pridelkov humanitarnim in vzgojno-izobraževalnim organizacijam ter ostalim javnim ustanovam. Jasno podporo je izrazil tudi odobritvi dodatnih sredstev za promocijo porabe. Opozarja pa, da se sredstva za pomoč ne smejo črpati le iz kmetijskega dela proračuna EU, saj bo zaradi tega na voljo manj sredstev za neposredna plačila in ostale ukrepe Skupne kmetijske politike. Kmetje namreč za nastalo situacijo niso prav nič krivi, saj ne govorimo o krizi v kmetijstvu, ampak o politični krizi. Po njegovem mnenju moramo narediti vse, da se izkoristijo vse ostale razpoložljive možnosti, preden bi posegli po bolj drastičnih, kot so npr. zelene trgatve. Slednje bi bilo tako pri kmetih kot pri ostali javnosti izjemno slabo sprejeto. Dejal je še, da so zaradi ruskega embarga prizadeti tudi slovenski kmetje, predvsem pridelovalci jabolk in hrušk, ki so izgubili pomemben del izvoznega trga, pa tudi pridelovalci mleka in govedorejci zaradi padca cen, ki so v najbolj prizadetih državah krepko pod lastno ceno. Po njegovem mnenju je v trenutni situaciji pomembna visoka stopnja solidarnosti, tako med kmeti samimi znotraj EU, kot med potrošniki in kmeti. S tem in z ostalimi promocijskimi aktivnostmi bi posredno vplivali tudi na povpraševanje po sadju, zelenjavi in mlečnih izdelkih, proizvedenih v posameznih državah članicah ter s tem na izboljšanje zdravja evropskih državljanov.
Prva točka na dnevnem redu 2. dne zasedanja AGRI, in najbolj aktualna problematika na področju kmetijstva ta trenutek v EU, je bila razprava oukrepih Evropske komisije po sprejetju ruskega embraga na večino kmetijskih in prehrambenih izdelkov. Kot je znano, je Rusija, kot odgovor na gospodarske sankcije, ki so jih zaradi ukrajinske krize proti njej sprejele nekatere države (ZDA, Avstralija, EU, idr.), 6. avgusta sprejela popolno prepoved uvoza prehrambenih izdelkov iz teh držav. Za evropske pridelovalce, predvsem v državah članicah, ki so močno odvisne od izvoza tovrstnih izdelkov v Rusijo (Poljska, Estonija, Latvija, Litva, Danska, Nemčija, idr.) je to pomenil velik šok, na katerega je Evropska komisija kmalu odgovorila. In ravno slednji "odgovori" so bili tema današnje razprave.
Namestnik direktorja Direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji Joost Korte je članom odbora predstavil začasne ukrepe, ki jih je Evropska Komisija (v nadaljevanju_ Komisija) predlagala za omilitev posledic ruskega embarga na evropske kmetijske in prehrambene izdelke. EU v Rusijo izvozi za 11,8 milijard EUR prehrambenih izdelkov. Sadje in zelenjava predstavljata 3 % skupnega izvoza EU v Rusijo oz. 29 % izvoza teh pridelkov izven EU, sir predstavlja 2,7 % skupnega izvoza EU v Rusijo oz. 33 % izvoza sira izven EU, medtem ko predstavlja maslo 1,7 % skupnega izvoza EU v Rusijo oz. 28% izvoza tega blaga v Rusijo. Zaradi tega Komisija išče nadomestne trge, poleg tega pa je sprejela (in bo še sprejela) ukrepe, ki bodo omogočili, da bodo najbolj prizadete panoge našle nove potrošnike. Stanje je problematično tudi zaradi tega, ker se je embargo zgodil sredi sezone obiranja pridelkov. Komisija ugotavlja, da se tudi same države članice na krizo odzivajo mirno in ustrezno sodelujejo med sabo, kar je pomembno tako zaradi solidarnosti med državami članicami kot za enoten pristop k reševanju krize.
Komisija se s svojimi ukrepi osredotoča na stabilizacijo trga - v prvi vrsti za sadje in zelenjavo, mleko in mlečne izdelke ter meso. 18. avgusta je bil predstavljen prvi paket ukrepov za zmanjšanje cenovnega pritiska, ki določa pomoč v višini 125 milijonov EUR za nekatero pokvarljivo sadje in zelenjavo (paradižnik, korenje, zelje, papriko, cvetačo, kumare, kumarice, gobe, jabolka, hruške, namizno grozdje, kivije in rdeče sadje). Ukrepi vključujejo možnost umika omenjenih pridelkov s trga, zlasti za brezplačno razdelitev humanitarnim organizacijam, šolam, vrtcem, bolnišnicam itd, ter nadomestila za opustitev spravila in zeleno trgatev, ki predstavljata najbolj skrajni možnosti. Do nadomestil bodo upravičeni tako kmetje kot kmetijske zadruge. Izmed navedenih 125 milijonov EUR je 82 milijonov EUR namenjenih za pridelovalce jabolk in hrušk, preostalih 43 milijonov EUR pa za ostala področja pridelave. Ukrepi veljajo od 11. (nektarine, breskve) oz. 18. avgusta (ostale navedene vrste sadja in zelenjave) dalje.
Glede stanja na področju mlečnega sektorja je g. Korte navedel, da je stopnja škode, ki so jo zaradi embarga utrpele države članice, med državami zelo različna. Najhujše posledice čutijo pribaltske države (Estonija, Latvija, Litva) in Finska, kjer je stopnja izvoza mlečnih izdelkov v Rusijo najvišja. Pri siru je Rusija ekskluzivni partner, izvozijo v Rusijo kar 90 % vsega proizvedenega sira. Komisija je danes sprejela ukrepe, ki bodo omogočali zasebno skladiščenje mlečnih izdelkov, masla in mleka v prahu do konca leta 2014. V tem času bodo predelovalci imeli možnost iskanja nadomestnih trgov, znotraj in zunaj EU.
Pri mesu in mesnih izdelkih Komisija zaznava, kot nam je bilo poslancem predstavljeno, da stanje še ni tako resno, da bi bilo treba ukrepati tako hitro kot na ostalih področjih. Zaradi nevarnosti prašičje gripe namreč že od začetka letošnjega leta velja omejitev uvoza prašičjega mesa v Rusijo, zato zdajšnji embargo nima prevelikega vpliva na prašičerejske organizacije v EU, tudi pri perutnini je stanje še obvladljivo. Vendar Komisija že pozorno spremlja dogajanje na trgu mesa in mesnih izdelkov in bo uvedla primerne ukrepe, če bo to potrebno
Komisija namenja tudi dodatnih 30 milijonov EUR za promocijo prehrambenih pridelkov iz EU v tretjih državah, prav tako si želijo čim prejšnjega sprejetja novega programa sheme za mleko in sadje v šolah, ki je trenutno v postopku v Evropskem parlamentu.
G. Korte nam je članom in namestnikom odbora AGRI še dejal, da je sedaj popolnoma jasno, da je Rusija za EU postala nezanesljiv partner, zato se bo EU usmerila v intenzivnejšo blagovno menjavo z ostalimi tretjimi državami (npr. ZDA, Turčija). Vendar je pred tem treba odpraviti še nekatere ovire pri trgovanju. A dogajanje v zadnjem mesecu dni bo nedvomno prispevalo k hitrejšemu razreševanju odprtih vprašanj. Za konec je še dejal, da bodo vse uvedene ukrepe spremljali in ukrepali v primeru nezadostnih rezultatov.
Kljub splošnemu odobravanju predlaganih ukrepov, so nekateri člani odbora v razpravi opozorili na številne probleme in vprašanja, ki se po njihovem mnenju z ukrepi Komisije ne rešujejo, vsaj ne v zadostni meri. Člani so tako izpostavili, da je predvidenih 125 milijonov EUR za pomoč kmetijskemu sektorju premalo, saj se nastala škoda meri v milijardah EUR. Zato so pozvali Komisijo, naj poseže v proračunsko rezervo in zagotovi več sredstev. Številni so predstavili velike razlike v posledicah ruskega embarga med posameznimi državami članicami, med regijami in med panogami. Številni poslanci so opozorili tudi na odpravo mlečnih kvot, ki se bo zgodila v začetku leta 2015 in pozivali Komisijo, naj zaradi nastalega neravnovesja na trgu premisli o tem, ali ne bi bilo bolje odpravljati mlečne kvote postopoma. Odkupne cene mleka v številnih državah članicah (Latvija, Portugalska, idr.) dosegajo zgolj 20 centov/liter, kar že sedaj ne zadostuje za pokrivanje stroškov pridelave, v prihodnje pa bo situacija še slabša. To lahko privede do zmanjšanja proizvodnje ter večje brezposelnosti. Izpostavljena je bila tudi solidarnost med kmeti samimi in tudi med kmeti in potrošniki.
Druga pomembnejša točka, ki so jo obravnavali člani odbora AGRI, je bila predstavitev osnutka Uredbe o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov s strani Evropske komisije. Predstavnica Komisije je navedla, da gre za enega najpomembnejših zakonodajnih predlogov v letošnjem letu, sprejetje katerega za eno izmed svojih prednostnih nalog predstavlja italijansko predsedstvo Svetu EU. Ekološka pridelava postaja ena izmed pomembnejših gospodarskih panog v EU, saj je povprečna letna rast organske pridelave kar 10 %. Slednje predstavlja tudi veliko priložnost za nova delovna mesta. Zato je potreben nov pravni okvir, ki bo omogočil večjo varnost za potrošnike, manj administrativnih ovir za kmete, predvsem na manjših kmetijah, in ustreznejši nadzor nad ekološkimi kmetijami. Predlog odpravlja izjeme pri ekološki pridelavi, med drugim tudi možnost vzporednega opravljanja ekološkega in konvencionalnega kmetijstva.
Člani odbora so v razpravi načeloma pozdravili reformni paket s področja ekološkega kmetijstva, a hkrati izpostavili, da bo pred dokončnih sprejetjem potrebnih še veliko dopolnitev. Nekateri so izrecno nasprotovali predlagani prepovedi vzporednega opravljanja ekološke in običajne kmetijske dejavnosti, saj v nekaterih državah delež "dualne" pridelave dosega tudi 30 % in več. Sprejetje uredbe v predlagani obliki bi tako lahko povzročilo opuščanje ekološkega in vračanje k običajnemu. Opozorili so tudi na očitke kmetov, da bo s predlagano reformo ekološko kmetovanje še težje in podvrženo še večji administraciji, kljub temu, da se Komisija trudi to zmanjšati.
