Bruselj, 9. september 2014 – Predsednik SLS in poslanec RS v Evropskem parlamentu Franc Bogovič se včeraj in danes udeležuje dvodnevnega 6. Kohezijskega foruma v organizaciji Evropskem komisije, katerega gostitelj je evropski komisar za regionalni razvoj Johannes Hahn, udeležujejo pa se ga tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.
Predsednik SLS in evropski poslanec Franc Bogovič izpostavlja poudarek 6. Kohezijskega foruma, da je kohezijska politika ključna politika za reforme v Evropi in posameznih državah članicah, ter je tudi ključna investicijska politika. Ob tem pa opozarja, da je do danes podpisanih 16 Partnerskih sporazumov med državami članicami in Evropsko komisijo, Slovenija pa Partnerskega sporazuma še nima podpisanega. »To je ena ključnih nalog, ki jih moramo v Sloveniji narediti v najkrajšem možnem času, da lahko čimprej začnemo črpati evropska sredstva iz nove finančne perspektive,« opozarja Bogovič, ki evropska sredstva vidi kot ključna in praktično edina razvojna sredstva slovenske države v tem trenutku.
Po njegovih besedah je čas do konca leta 2015 tisto obdobje, v katerem mora Slovenija pokoristiti evropska sredstva iz finančne perspektive 2007–2013, hkrati pa lahko intenzivno začne črpati sredstva iz nove finančne perspektive. »Od uspešnosti črpanja EU sredstev bo v veliki meri odvisno tudi okrevanje slovenskega gospodarstva,« opozarja Bogovič.
»Prihodnji novi Vladi RS želim na področju kohezijske politike veliko modrih odločitev, temu področju pa naj Vlada RS poda tudi dovolj poudarka pri svojem delu. Za učinkovito, hitro in uspešno črpanje evropskih sredstev je pomembno dobro medresorsko sodelovanje in dobro sodelovanje z občinami, gospodarstvom, regionalnimi razvojnimi agencijami in ostalimi upravnimi organi.
6. Kohezijskega foruma se sicer udeležuje skoraj 500 udeležencev iz držav članic EU, držav kandidatk, Evropskega parlamenta (EP), Sveta Evropske unije, Evropske komisije (EK), Evropskega računskega sodišča, Evropskega ekonomsko socialnega sveta, Odbora regij, Evropske investicijske banke.
Sodelujejo številni predstavniki različnih evropskih držav, regij, lokalnih skupnosti.
Kohezijska politika je v kriznih letih predstavljala od 20 do 80 % javnih investicij, zato je odigrala pomembno vlogo pri boju proti krizi. Pri koriščenju sredstev kohezijske politike je zelo pomembno kombiniranje z drugimi finančnimi viri_ državnim proračunom, lokalnimi proračuni, finančnimi skladi, zasebnimi sredstvi. S pomočjo ostalih virov se obseg investicij multiplicira.
Kot je izpostavljeno na tokratnem forumu, je kohezijska politika zato ključna politika za reforme v Evropi in posameznih državah članicah. Je tudi ključna investicijska politika. Prek strukturnih sprememb, ki jih podpira kohezijska politika, se niso zgodili bankroti državnih proračunov v mnogi članicah EU. Z ukrepi za učinkovito rabo energije in povečanjem deleža obnovljivih virov pa se zmanjšuje tudi energetska odvisnost Evrope.
Kohezijska politika je sestavljena iz treh strukturnih skladov_ kohezijskega, socialnega, regionalnega razvoja. Kohezijska politika je najboljši način, kako se evropska skupnost približa državljanom. Po besedah predsednika Evropske komisije g. Joseja Manuela Barrosa so regionalne in lokalne skupnosti bistveno bolj v stiku z ljudmi, bistveno bolje poznajo potrebe ljudi ter so najboljši nosilci ideje EU in najboljši zagovorniki EU tudi v letih krize, ko je bilo včasih dosti enostavneje biti evroskeptik.
Kohezijska politika je namenjena predvsem zmanjševanju razlik med regijami, državami članic, zato je solidarnost ena ključnih prvin te politike, saj večino sredstev prejmejo manj razvite regije. Neto plačniki pa prek kohezijske politike pridobivajo nova tržišča, enostavneje dostopajo do novih trgov, boljše so transportne povezave, zato so tudi neto plačniki zmagovalci kohezijske politike.
Je bilo pa na forumu tudi izpostavljeno, da je KP (kohezijska politika) potrebna modernizacije, saj so danes potrebe drugačne, kot so bile leta 2007. V obdobju 2014–2020 bo vloženih 351 milijard evrov v KP, ki je usmerjena predvsem v ukrepe za nova delovna mesta in gospodarsko rast. KP predstavlja približno eno tretjino vseh sredstev proračuna Evropske unije.
Kohezijski sklad (KF) bo v naslednji finančni perspektivi financiral predvsem okoljske investicije (voda, odpadna voda, zrak), energetsko učinkovitost in prehod na obnovljive vire, vlaganja v boljšo mobilnost.
Ključni poudarki, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF) v naslednji finančni perspektivi so_ vlaganje v raziskave in inovacije, digitalizacija Evrope, pomoč malim in srednje velikim podjetjem, usmeritev v nizkoogljično družbo.
Socialni sklad (SF) bo porabil najmanj 80 milijard evrov. Usmerjen je v ukrepe za ustvarjanje novih delovnih mest s poudarkom na zmanjševanju brezposelnosti med mladimi, boj proti socialni izključenosti, revščini, izboljšanje kakovosti šolstva in modernizacijo javne uprave.
»Opozoriti želim tudi, da morata država članica in Evropska komisija podpisati Partnerski sporazum in sprejeti Operativni program, na osnovi česar se črpajo kohezijska sredstva. Partnerska pogodba mora imeti jasne transparentne in merljive cilje, država pa mora izpolnjevati pogoje, da lahko začne črpati evropska sredstva,« je zaključil Bogovič.
Na fotografiji evropski poslanec in predsednik SLS Franc Bogovič ter vodja slovenske delegacije EU Odbora regij dr. Ivan Žagar na 6. Kohezijskem forumu v Bruslju.
Vir: SLS
Predsednik SLS in evropski poslanec Franc Bogovič izpostavlja poudarek 6. Kohezijskega foruma, da je kohezijska politika ključna politika za reforme v Evropi in posameznih državah članicah, ter je tudi ključna investicijska politika. Ob tem pa opozarja, da je do danes podpisanih 16 Partnerskih sporazumov med državami članicami in Evropsko komisijo, Slovenija pa Partnerskega sporazuma še nima podpisanega. »To je ena ključnih nalog, ki jih moramo v Sloveniji narediti v najkrajšem možnem času, da lahko čimprej začnemo črpati evropska sredstva iz nove finančne perspektive,« opozarja Bogovič, ki evropska sredstva vidi kot ključna in praktično edina razvojna sredstva slovenske države v tem trenutku.
Po njegovih besedah je čas do konca leta 2015 tisto obdobje, v katerem mora Slovenija pokoristiti evropska sredstva iz finančne perspektive 2007–2013, hkrati pa lahko intenzivno začne črpati sredstva iz nove finančne perspektive. »Od uspešnosti črpanja EU sredstev bo v veliki meri odvisno tudi okrevanje slovenskega gospodarstva,« opozarja Bogovič.
»Prihodnji novi Vladi RS želim na področju kohezijske politike veliko modrih odločitev, temu področju pa naj Vlada RS poda tudi dovolj poudarka pri svojem delu. Za učinkovito, hitro in uspešno črpanje evropskih sredstev je pomembno dobro medresorsko sodelovanje in dobro sodelovanje z občinami, gospodarstvom, regionalnimi razvojnimi agencijami in ostalimi upravnimi organi.
6. Kohezijskega foruma se sicer udeležuje skoraj 500 udeležencev iz držav članic EU, držav kandidatk, Evropskega parlamenta (EP), Sveta Evropske unije, Evropske komisije (EK), Evropskega računskega sodišča, Evropskega ekonomsko socialnega sveta, Odbora regij, Evropske investicijske banke.
Sodelujejo številni predstavniki različnih evropskih držav, regij, lokalnih skupnosti.
Kohezijska politika je v kriznih letih predstavljala od 20 do 80 % javnih investicij, zato je odigrala pomembno vlogo pri boju proti krizi. Pri koriščenju sredstev kohezijske politike je zelo pomembno kombiniranje z drugimi finančnimi viri_ državnim proračunom, lokalnimi proračuni, finančnimi skladi, zasebnimi sredstvi. S pomočjo ostalih virov se obseg investicij multiplicira.
Kot je izpostavljeno na tokratnem forumu, je kohezijska politika zato ključna politika za reforme v Evropi in posameznih državah članicah. Je tudi ključna investicijska politika. Prek strukturnih sprememb, ki jih podpira kohezijska politika, se niso zgodili bankroti državnih proračunov v mnogi članicah EU. Z ukrepi za učinkovito rabo energije in povečanjem deleža obnovljivih virov pa se zmanjšuje tudi energetska odvisnost Evrope.
Kohezijska politika je sestavljena iz treh strukturnih skladov_ kohezijskega, socialnega, regionalnega razvoja. Kohezijska politika je najboljši način, kako se evropska skupnost približa državljanom. Po besedah predsednika Evropske komisije g. Joseja Manuela Barrosa so regionalne in lokalne skupnosti bistveno bolj v stiku z ljudmi, bistveno bolje poznajo potrebe ljudi ter so najboljši nosilci ideje EU in najboljši zagovorniki EU tudi v letih krize, ko je bilo včasih dosti enostavneje biti evroskeptik.
Kohezijska politika je namenjena predvsem zmanjševanju razlik med regijami, državami članic, zato je solidarnost ena ključnih prvin te politike, saj večino sredstev prejmejo manj razvite regije. Neto plačniki pa prek kohezijske politike pridobivajo nova tržišča, enostavneje dostopajo do novih trgov, boljše so transportne povezave, zato so tudi neto plačniki zmagovalci kohezijske politike.
Je bilo pa na forumu tudi izpostavljeno, da je KP (kohezijska politika) potrebna modernizacije, saj so danes potrebe drugačne, kot so bile leta 2007. V obdobju 2014–2020 bo vloženih 351 milijard evrov v KP, ki je usmerjena predvsem v ukrepe za nova delovna mesta in gospodarsko rast. KP predstavlja približno eno tretjino vseh sredstev proračuna Evropske unije.
Kohezijski sklad (KF) bo v naslednji finančni perspektivi financiral predvsem okoljske investicije (voda, odpadna voda, zrak), energetsko učinkovitost in prehod na obnovljive vire, vlaganja v boljšo mobilnost.
Ključni poudarki, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF) v naslednji finančni perspektivi so_ vlaganje v raziskave in inovacije, digitalizacija Evrope, pomoč malim in srednje velikim podjetjem, usmeritev v nizkoogljično družbo.
Socialni sklad (SF) bo porabil najmanj 80 milijard evrov. Usmerjen je v ukrepe za ustvarjanje novih delovnih mest s poudarkom na zmanjševanju brezposelnosti med mladimi, boj proti socialni izključenosti, revščini, izboljšanje kakovosti šolstva in modernizacijo javne uprave.
»Opozoriti želim tudi, da morata država članica in Evropska komisija podpisati Partnerski sporazum in sprejeti Operativni program, na osnovi česar se črpajo kohezijska sredstva. Partnerska pogodba mora imeti jasne transparentne in merljive cilje, država pa mora izpolnjevati pogoje, da lahko začne črpati evropska sredstva,« je zaključil Bogovič.
Na fotografiji evropski poslanec in predsednik SLS Franc Bogovič ter vodja slovenske delegacije EU Odbora regij dr. Ivan Žagar na 6. Kohezijskem forumu v Bruslju.
Vir: SLS
