Ljubljana, 16. september 2014 – Predsednik SLS in evropski poslanec Franc Bogovič je sinoči na svoji Facebook strani v premišljevanju o poplavah, ki so pretekli konec tedna ponovno prizadele Slovenijo, izpostavil nujnost protipoplavnih ukrepov in pozval prihodnjo ministrico Ireno Majcen, naj takoj začne s pripravo njihovih načrtov.
V nadaljevanju lahko poziv predsednika SLS in evropskega poslanca Franca Bogoviča preberete v celoti.
***
Pozivam bodočo novo ministrico gospo Ireno Majcen_ Takoj je treba začeti z izdelavo načrtov za protipoplavne ukrepe
Zadnjo soboto zjutraj sem se odpravil iz domače Koprivnice v Loče pri Slovenskih Konjicah. Zaustavile so me poplave v Sodni vasi pri Podčetrtku, zaustavile so me tudi, ko sem se poskušal prebiti po drugi poti, na poti proti Šentjurju. In vesel sem bil, da sem se sploh lahko vrnil varno domov skozi poplavljeno Kozje, Podsredo.
Doma me je čakal žalosten pogled na sosedov vinograd, saj je zemeljski plaz uničil večletno vestno delo mojega prijatelja. Za razliko od mnogih, ki so opustili vinograde, je moj sosed posadil in vzorno uredil vinograd v hudi strmini. Žal je bila teža namočene zemljine prevelika in je zgrmela v dolino. Pridnemu kmetu ostane zgolj razmislek, kako bo poskušal sanirati nastalo škodo.
Še bolj žalosten je bil pogled na porečje reke Krke, na dolenjske Benetke, kot rečemo Kostanjevici na Krki. Ubogi prebivalci so po nekaj letih zopet morali zapustiti domove, katere je zalila neusmiljena lepotica reka Krka. Poplavljene in zaprte so ceste, otroci ne morejo v šolo, podjetja so pod vodo.
Kmetje so nemo opazovali posevke zrele koruze, ki jih je zalila voda tik pred spravilom pridelka. Pridni zelenjadarji, ki ob reki Krki pridelajo velik del slovenske zelenjave, imajo uničen jesenski pridelek, rastlinjake, odnešene je veliko najboljše zemljine.
Povsem drugačna je bila slika ob vožnji skozi staro mestno jedro Krškega, ki je bilo še nekaj let nazaj ob podobnem pretoku reke Save povsem poplavljeno.
Kaj se je spremenilo od tedaj, da mesto tokrat ni bilo ogroženo? Ob zaključku gradnje HE Krško so bili zgrajeni tudi protipoplavni ukrepi skozi mesto. Velikokrat sem moral, kot župan Občine Krško, poslanec DZ RS ali kot minister, odgovoren za kmetijstvo in okolje, odgovarjati na vprašanja, zakaj vlagamo sredstva vodnega sklada v protipoplavno zaščito ob gradnji HE na Spodnji Savi.
V teh dneh so vsi, ki zadnja leta postavljajo ta vprašanja, zopet dobili odgovor. Ravno zato! Da se vsaj za silo rešimo pred neusmiljeno in človeku nepredvidljivo močjo narave.
Upam, da bo gradnja HE Brežice tekla nemoteno in bodo pred poplavami rešeni tudi tisti, ki živijo dol-vodno ob reki Savi v Občini Brežice, ter seveda vsi tisti, ki živijo ob izlivu reke Krke in bodo prav tako deležni protipoplavne zaščite ob izgradnji HE Brežice.
Upam, da bo nova ministrica za okolje in prostor ga. Irena Majcen bolj odgovorna in odločna kot je bil minister za kmetijstvo in okolje g. mag. Dejan Židan, ki je zadnje leto odlašal in odlašal s sprejetjem potrebnih sklepov, da se lahko začne koristiti zelo ugoden kredit Evropske investicijske banke(EIB) za izgradnjo protipoplavnih ukrepov ob gradnji HE Brežice. Vlogo za ta kredit smo oddali v času, ko sem bil sam odgovoren za to področje kot minister. Kredit je bil dokončno odobren konec leta 2013 in NI pravega odgovora, zakaj še danes ni operativen.
V letu 2012 sem se kot minister, odgovoren za slovenske vode, tega področja lotil zelo resno. Določili smo prek 60 najbolj poplavno ogroženih območij, predvideli višino potrebnih sredstev (okoli 660 milijonov evrov), začeli smo pogovore z EIB o najetju potrebnega dolgoročnega kredita, s katerim bi financirali sanacijo po poplavah jeseni 2012 in izgradili potrebne protipoplavne ukrepe. Iz kohezijskih sredstev se je začela gradnja protipoplavnih ukrepov na Savinji v Laškem, Celju, Vojniku, Lučah. Začela se je gradnja nasipov v Dupleku.
Nujno potrebna je tudi reorganizacija vodarskega sektorja v Sloveniji. Žal mi je, da so ta moja opozorila vsakič znova preslišana s strani v Vladi RS pristojnih.
Kot minister sem imenoval strokovno skupino, sestavljeno iz zaposlenih na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ARSO, Inštitutu za vode, INFRE in zunanjih strokovnjakov. Skupina je pripravila nujen predlog reorganizacije vodarskega področja, ki je neprimerno organizirano in neučinkovito.
Predlog reorganizacije vodarskega področja je bil sprejet na eni od zadnjih sej naše vlade v februarju 2013. Predlog je predvideval združitev vseh odgovornih za urejanje vodotokov pod eno streho, da bomo jasno vedeli, kdo je odgovoren za ureditev stanja. Danes niti tega ne vemo. Takoj je treba začeti z izdelavo načrtov za protipoplavne ukrepe. Žal tudi ti niso narejeni. Prav zaradi pomanjkanja dokumentacije in slabe organiziranosti je v preteklosti velikokrat ostal denar v vodnem skladu neporabljen.
Moj predlog je predvideval ožji obseg koncesijskih dejavnosti, vsa investicijsko-vzdrževalna dela pa bi se oddala na javnih razpisih.
Novi ministrici želim veliko uspeha na vodarskem področju. Če vam bo spoštovana ministrica katera od navedenih idej všeč, jo z veseljem uporabite.
Da pa ne bom samo pametoval in delil nasvete sem se odločil, da pomagam prizadetim v poplavah, zato bom na posebej odprt račun Občine Kostanjevica na Krki za odpravo posledic poplav nakazal 1000 evrov.
Franc Bogovič
***
V nadaljevanju lahko poziv predsednika SLS in evropskega poslanca Franca Bogoviča preberete v celoti.
***
Pozivam bodočo novo ministrico gospo Ireno Majcen_ Takoj je treba začeti z izdelavo načrtov za protipoplavne ukrepe
Zadnjo soboto zjutraj sem se odpravil iz domače Koprivnice v Loče pri Slovenskih Konjicah. Zaustavile so me poplave v Sodni vasi pri Podčetrtku, zaustavile so me tudi, ko sem se poskušal prebiti po drugi poti, na poti proti Šentjurju. In vesel sem bil, da sem se sploh lahko vrnil varno domov skozi poplavljeno Kozje, Podsredo.
Doma me je čakal žalosten pogled na sosedov vinograd, saj je zemeljski plaz uničil večletno vestno delo mojega prijatelja. Za razliko od mnogih, ki so opustili vinograde, je moj sosed posadil in vzorno uredil vinograd v hudi strmini. Žal je bila teža namočene zemljine prevelika in je zgrmela v dolino. Pridnemu kmetu ostane zgolj razmislek, kako bo poskušal sanirati nastalo škodo.
Še bolj žalosten je bil pogled na porečje reke Krke, na dolenjske Benetke, kot rečemo Kostanjevici na Krki. Ubogi prebivalci so po nekaj letih zopet morali zapustiti domove, katere je zalila neusmiljena lepotica reka Krka. Poplavljene in zaprte so ceste, otroci ne morejo v šolo, podjetja so pod vodo.
Kmetje so nemo opazovali posevke zrele koruze, ki jih je zalila voda tik pred spravilom pridelka. Pridni zelenjadarji, ki ob reki Krki pridelajo velik del slovenske zelenjave, imajo uničen jesenski pridelek, rastlinjake, odnešene je veliko najboljše zemljine.
Povsem drugačna je bila slika ob vožnji skozi staro mestno jedro Krškega, ki je bilo še nekaj let nazaj ob podobnem pretoku reke Save povsem poplavljeno.
Kaj se je spremenilo od tedaj, da mesto tokrat ni bilo ogroženo? Ob zaključku gradnje HE Krško so bili zgrajeni tudi protipoplavni ukrepi skozi mesto. Velikokrat sem moral, kot župan Občine Krško, poslanec DZ RS ali kot minister, odgovoren za kmetijstvo in okolje, odgovarjati na vprašanja, zakaj vlagamo sredstva vodnega sklada v protipoplavno zaščito ob gradnji HE na Spodnji Savi.
V teh dneh so vsi, ki zadnja leta postavljajo ta vprašanja, zopet dobili odgovor. Ravno zato! Da se vsaj za silo rešimo pred neusmiljeno in človeku nepredvidljivo močjo narave.
Upam, da bo gradnja HE Brežice tekla nemoteno in bodo pred poplavami rešeni tudi tisti, ki živijo dol-vodno ob reki Savi v Občini Brežice, ter seveda vsi tisti, ki živijo ob izlivu reke Krke in bodo prav tako deležni protipoplavne zaščite ob izgradnji HE Brežice.
Upam, da bo nova ministrica za okolje in prostor ga. Irena Majcen bolj odgovorna in odločna kot je bil minister za kmetijstvo in okolje g. mag. Dejan Židan, ki je zadnje leto odlašal in odlašal s sprejetjem potrebnih sklepov, da se lahko začne koristiti zelo ugoden kredit Evropske investicijske banke(EIB) za izgradnjo protipoplavnih ukrepov ob gradnji HE Brežice. Vlogo za ta kredit smo oddali v času, ko sem bil sam odgovoren za to področje kot minister. Kredit je bil dokončno odobren konec leta 2013 in NI pravega odgovora, zakaj še danes ni operativen.
V letu 2012 sem se kot minister, odgovoren za slovenske vode, tega področja lotil zelo resno. Določili smo prek 60 najbolj poplavno ogroženih območij, predvideli višino potrebnih sredstev (okoli 660 milijonov evrov), začeli smo pogovore z EIB o najetju potrebnega dolgoročnega kredita, s katerim bi financirali sanacijo po poplavah jeseni 2012 in izgradili potrebne protipoplavne ukrepe. Iz kohezijskih sredstev se je začela gradnja protipoplavnih ukrepov na Savinji v Laškem, Celju, Vojniku, Lučah. Začela se je gradnja nasipov v Dupleku.
Nujno potrebna je tudi reorganizacija vodarskega sektorja v Sloveniji. Žal mi je, da so ta moja opozorila vsakič znova preslišana s strani v Vladi RS pristojnih.
Kot minister sem imenoval strokovno skupino, sestavljeno iz zaposlenih na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ARSO, Inštitutu za vode, INFRE in zunanjih strokovnjakov. Skupina je pripravila nujen predlog reorganizacije vodarskega področja, ki je neprimerno organizirano in neučinkovito.
Predlog reorganizacije vodarskega področja je bil sprejet na eni od zadnjih sej naše vlade v februarju 2013. Predlog je predvideval združitev vseh odgovornih za urejanje vodotokov pod eno streho, da bomo jasno vedeli, kdo je odgovoren za ureditev stanja. Danes niti tega ne vemo. Takoj je treba začeti z izdelavo načrtov za protipoplavne ukrepe. Žal tudi ti niso narejeni. Prav zaradi pomanjkanja dokumentacije in slabe organiziranosti je v preteklosti velikokrat ostal denar v vodnem skladu neporabljen.
Moj predlog je predvideval ožji obseg koncesijskih dejavnosti, vsa investicijsko-vzdrževalna dela pa bi se oddala na javnih razpisih.
Novi ministrici želim veliko uspeha na vodarskem področju. Če vam bo spoštovana ministrica katera od navedenih idej všeč, jo z veseljem uporabite.
Da pa ne bom samo pametoval in delil nasvete sem se odločil, da pomagam prizadetim v poplavah, zato bom na posebej odprt račun Občine Kostanjevica na Krki za odpravo posledic poplav nakazal 1000 evrov.
Franc Bogovič
***
