Bruselj, 16. oktober 2014 – »Evropska unija (EU) vidi družinske kmetije kot enega izmed strateških elementov evropskega kmetijstva in Skupne kmetijske politike (SKP) tako za zagotavljanje zdrave hrane Evropejcem in ostalim prebivalcem sveta, kot za ohranjanje podeželja ter vse njegove raznolikosti v Evropi. Kmetijstvo kot plemenita panoga, ki nam zagotavlja hrano kot enega temeljnih pogojev za življenje, nas mora povezovati, opominjati na našo kulturo in na naš izvor,« izpostavlja Bogovič.
Pomen družinskih kmetij je namreč izjemen, saj predstavljajo hrbtenico evropskega kmetijstva. Poleg njihove gospodarske vloge, ki jo opravljajo s pridelavo hrane, je izjemnega pomena tudi njihov prispevek k ohranjanju podeželja, njegove poselitve in trajnostnega razvoja. »Ohranjanje družinskih kmetij v EU je prednostna naloga. Poleg različnih spodbud, ki jih za ta namen zagotavljajo ukrepi SKP, kot eno ključnih vidim zavezo za še večje spodbujanje mladih prevzemnikov kmetij, ki predstavljajo garant za ohranjanje življenja na podeželju, promocijo plemenitega poklica kmeta in najpomembnejše – pridelavo zdrave, kakovostne hrane za zdajšnje in prihodnje generacije,« poudarja Bogovič.
EU je ravno zaradi SKP, ki prepoznava pomen kmetijstva za samooskrbo evropske celine s hrano, ena izmed največjih svetovnih proizvajalk hrane. Posledice rusko-ukrajinske krize se s prepovedjo uvoza hrane iz EU v Rusijo najbolj negativno odražajo v evropskem kmetijstvu oz. prehrambnem sektorju. To nam jasno kaže, kako velik pomen predstavlja hrana za evropsko gospodarstvo. »Brez ukrepov SKP bi bila Evropa v bistveno večji meri odvisna od hrane iz tretjih držav, kar pa bi imelo veliko bolj negativen vpliv na zdravje potrošnikov, saj sta tam pridelava in predelava hrane podvržena precej nižjim standardom kot v EU,« pojasnjuje Bogovič. Dodaja še, da je osveščanje potrošnikov o pomenu lokalno predelane hrane izjemnega pomena, saj se tako pomaga domačim proizvajalcem, zaradi krajših transportnih poti pa je hrana tudi kakovostnejša in posledično bolj zdrava za potrošnika.
»Ob današnjem Svetovnem dnevu hrane, ki ga je Organizacija združenih narodov razglasila leta 1976, je ob čedalje večjem zavedanju potrošnikov o pomenu lokalno pridelane hrane treba opozoriti tudi na problem, ki mu bomo morali tako v okviru EU kot v Sloveniji nameniti še veliko pozornosti. V mislih imam namreč problematiko zavržene hrane na eni ter na naraščanje števila lačnih ter podhranjenih ljudi na drugi strani,« z zaskrbljenostjo ugotavlja Bogovič. Podatki so namreč zastrašujoči.
Samo v Sloveniji se letno zavrže okrog 164.000 ton hrane, od tega četrtina nastane v gospodinjstvih, medtem ko je na ravni EU stanje šokantno. 50 odstotkov zdrave in užitne hrane se namreč vsako leto izgubi vzdolž prehrambne verige, medtem ko 79 milijonov prebivalcev EU živi pod pragom revščine, 16 milijonov ljudi pa dobiva pomoč v obliki hrane od dobrodelnih organizacij in socialnih ustanov. Evropski parlament je leta 2012 že sprejel resolucijo o zmanjševanju deleža zavržene hrane, in sicer za polovico do leta 2025, pripravo strategije za dosego tega cilja in izvedbenih ukrepov pa je naložil Evropski komisiji. »Poslanci bomo v tem mandatu skrbno spremljali, ali Evropska komisija izvaja naložene zaveze, in bomo tudi aktivno sodelovali pri oblikovanju politik, ki bodo nahranile lačne – tako v Evropi kot v preostalih delih sveta,« je še pripomnil Bogovič.
Nenazadnje tudi ukrepi, ki jih je pripravila Evropska komisija kot odgovor na prepoved uvoza hrane iz EU v Rusijo, predvidevajo brezplačno razdeljevanje hrane humanitarnim, verskim in javnim ustanovam z namenom zmanjšanja količine zavržene hrane, do česar bi zaradi izgube trga sicer prišlo.
"Na vsakem posamezniku je, da že ob nakupovanju hrane, pa naj bo to pri lokalnem pridelovalcu ali v supermarketu, dvakrat premisli, koliko hrane potrebuje, da ta ne bo končala v smeteh," zaključuje Bogovič.
Pomen družinskih kmetij je namreč izjemen, saj predstavljajo hrbtenico evropskega kmetijstva. Poleg njihove gospodarske vloge, ki jo opravljajo s pridelavo hrane, je izjemnega pomena tudi njihov prispevek k ohranjanju podeželja, njegove poselitve in trajnostnega razvoja. »Ohranjanje družinskih kmetij v EU je prednostna naloga. Poleg različnih spodbud, ki jih za ta namen zagotavljajo ukrepi SKP, kot eno ključnih vidim zavezo za še večje spodbujanje mladih prevzemnikov kmetij, ki predstavljajo garant za ohranjanje življenja na podeželju, promocijo plemenitega poklica kmeta in najpomembnejše – pridelavo zdrave, kakovostne hrane za zdajšnje in prihodnje generacije,« poudarja Bogovič.
EU je ravno zaradi SKP, ki prepoznava pomen kmetijstva za samooskrbo evropske celine s hrano, ena izmed največjih svetovnih proizvajalk hrane. Posledice rusko-ukrajinske krize se s prepovedjo uvoza hrane iz EU v Rusijo najbolj negativno odražajo v evropskem kmetijstvu oz. prehrambnem sektorju. To nam jasno kaže, kako velik pomen predstavlja hrana za evropsko gospodarstvo. »Brez ukrepov SKP bi bila Evropa v bistveno večji meri odvisna od hrane iz tretjih držav, kar pa bi imelo veliko bolj negativen vpliv na zdravje potrošnikov, saj sta tam pridelava in predelava hrane podvržena precej nižjim standardom kot v EU,« pojasnjuje Bogovič. Dodaja še, da je osveščanje potrošnikov o pomenu lokalno predelane hrane izjemnega pomena, saj se tako pomaga domačim proizvajalcem, zaradi krajših transportnih poti pa je hrana tudi kakovostnejša in posledično bolj zdrava za potrošnika.
»Ob današnjem Svetovnem dnevu hrane, ki ga je Organizacija združenih narodov razglasila leta 1976, je ob čedalje večjem zavedanju potrošnikov o pomenu lokalno pridelane hrane treba opozoriti tudi na problem, ki mu bomo morali tako v okviru EU kot v Sloveniji nameniti še veliko pozornosti. V mislih imam namreč problematiko zavržene hrane na eni ter na naraščanje števila lačnih ter podhranjenih ljudi na drugi strani,« z zaskrbljenostjo ugotavlja Bogovič. Podatki so namreč zastrašujoči.
Samo v Sloveniji se letno zavrže okrog 164.000 ton hrane, od tega četrtina nastane v gospodinjstvih, medtem ko je na ravni EU stanje šokantno. 50 odstotkov zdrave in užitne hrane se namreč vsako leto izgubi vzdolž prehrambne verige, medtem ko 79 milijonov prebivalcev EU živi pod pragom revščine, 16 milijonov ljudi pa dobiva pomoč v obliki hrane od dobrodelnih organizacij in socialnih ustanov. Evropski parlament je leta 2012 že sprejel resolucijo o zmanjševanju deleža zavržene hrane, in sicer za polovico do leta 2025, pripravo strategije za dosego tega cilja in izvedbenih ukrepov pa je naložil Evropski komisiji. »Poslanci bomo v tem mandatu skrbno spremljali, ali Evropska komisija izvaja naložene zaveze, in bomo tudi aktivno sodelovali pri oblikovanju politik, ki bodo nahranile lačne – tako v Evropi kot v preostalih delih sveta,« je še pripomnil Bogovič.
Nenazadnje tudi ukrepi, ki jih je pripravila Evropska komisija kot odgovor na prepoved uvoza hrane iz EU v Rusijo, predvidevajo brezplačno razdeljevanje hrane humanitarnim, verskim in javnim ustanovam z namenom zmanjšanja količine zavržene hrane, do česar bi zaradi izgube trga sicer prišlo.
"Na vsakem posamezniku je, da že ob nakupovanju hrane, pa naj bo to pri lokalnem pridelovalcu ali v supermarketu, dvakrat premisli, koliko hrane potrebuje, da ta ne bo končala v smeteh," zaključuje Bogovič.
