Strasbourg, 26. in 27. november 2014 – Evropski poslanec in predsednik SLS Franc Bogovič se je udeležil dvodnevnega srečanja Delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija (European Union-Serbia Stabilisation and Association Parliamentary Committee (SAPC)), ki je potekalo včeraj in danes. Ob točki »Obsežne gospodarske reforme« je imel nagovor, v katerem je izpostavil pomen proevropske usmerjenosti Srbije, normalizacijo odnosov v regiji in nujnost strukturnih reform.
Člane srbske delegacije in člane delegacije za odnose z Republiko Srbijo je uvodoma nagovoril s poudarkom, da je Srbija pomemben napredek v zadnjih nekaj letih naredila zaradi svoje nacionalne odločitve, da gre nasproti Evropi z vsemi svojimi močmi. To pomeni, da so se srbska politika in državljani odločili za srednjeročni cilj Republike Srbije_ polnopravno članstvo v EU. Bogovič je izpostavil kot izjemno pomembno tudi normalizacijo odnosov v regiji, tako v primeru Kosova kot z ostalimi državami v sosedstvu. Zavedanje o nujnosti strukturnih reform, ki se zadnje čase krepi tudi v Srbiji, pa je tisto, s katerim se po njegovem prepričanju lahko ustvari fleksibilno in konkurenčno gospodarstvo, brez katerega država sicer ne more uspešno delovati na odprtem trgu, kot je ta znotraj EU.
Srbija zadnjih 20 let – stopnja razvitosti_ 1/3 povprečja EU
Bogovič je izrazil razumevanje zgodovinskih in političnih okoliščin, od vojne na območju bivše Jugoslavije v začetku 90.-let prejšnjega stoletja, kasnejše mednarodne izoliranosti Srbije in njene neodločnosti, v katero smer naj srbska država krene – ali proti vzhodu ali zahodu. To pa je Srbiji oviralo možnosti, da bi sledila razvoju zahodnim evropskim državam, mnogokrat tudi razvoju sosednim državam.
»Zato danes srbski BDP znaša samo tretjino povprečnega BDP v EU,« je pojasnil Bogovič in dejal, da je pred Srbijo še veliko dela, če se želi resno približati najbolj razvitim narodom. Pri tem je izrazil tudi razumevanje težkih posledic, ki jih je Srbija doživela po zadnjih katastrofalnih poplavah in ki situacijo še poslabšuje.
Napredek Srbije v zadnjih letih in pomanjkljivosti, ki še vedno obstajajo.
Kljub temu Bogovič opaža večji napredek v vodenju ekonomskih politik v Srbiji. »Pozdravljam pomembno rast izvoza in vse večji nadzor države nad proračunskim deficitom,« je povedal Bogovič in spomnil, da pa vseeno ostaja problem visoke nezaposlenosti, kot tudi težave z inflacijo, ki sicer po eni strani pomaga srbskim izvoznikom biti konkurenčnejši, ima pa tudi številne negativne značilnosti, ki vplivajo na rizičnost države glede zunanjih vlaganj.
Slovenska izkušnja in pomembnost reformiranja gospodarstva ter ostalih struktur
»Strukturne reforme so tako edino upanje, da srbski narod začne živeti bolje. Zato resnično pozdravljam vse napore srbskih oblasti, da te reforme poudarjajo kot prvi državno prioriteto,« je na srečanju SAPC v Evropskem parlamentu dejal Bogovič.
Kot primer glede soočanja države s strukturnimi reformami je Bogovič zbranim predstavil primer Slovenije, ki je po njegovih besedah nekakšna mešanica med izrazito proevropsko usmerjenostjo in mentaliteto, ki izvira iz desetletij življenja v skupni Jugoslovanski federaciji. Predstavnike Republike Srbije je pozval, da naj se v tem primeru učijo iz napak Slovenije, izpostavil pa je tri vidike_
Bogovič je pohvalil tudi pokojninsko reformo v Srbiji, pri čemer ocenjuje Srbijo na tem področju za uspešnejšo kot je Slovenija.
Po Bogovičevih podatkih, je vsak tretji zaposleni v Srbiji povezan z javnim sektorjem. »Tudi reforma javnega sektorja je izrednega pomena. Ta korak mora biti vitek, fleksibilen in učinkovit. Z možnostjo nagrajevanja dobrih delavcev in možnostjo postopnega prehoda dela delavcev v zasebni sektor,« je še menil Bogovič
V razpravi je Bogovič izpostavil tud izjemen pomen malih in srednjih podjetij, obrtnikov …, ki so temelj vsake gospodarske aktivnosti v modernih in razvitih ekonomijah, in katerim je treba olajšati delovanje na vse možne načine. »Oni so tisti, ki vlečejo državo iz recesije, iz krize. Zato jim je treba olajšati administrativne ovire, dati davčne olajšave, nuditi dostop do ugodnega financiranja ter rizičnega kapitala,« je dejal Bogovič in opozoril, da je ključno tudi spodbujanje podjetniškega razmišljanja na vseh ravneh v družbi, še posebej pa v šolskem sistemu.
Ob zaključku nagovora je evropski poslanec Franc Bogovič predstavnike Republike Srbije še pozval, da čimprej začno s pripravo kadrovske in organizacijske strukture za pridobivanje EU sredstev iz evropskih skladov. »Pogoji so zahtevni, a na osnovi izkušenj trdim, da je ta evropski denar izjemen multiplikator za ekonomijo v državi. »Kot bivši minister lahko povem tudi, da smo u Sloveniji preprečili dolgo ekonomsko depresijo samo s pomočjo aktivnih naporov za učinkovitejše koriščenje EU sredstev,« je še dejal Bogovič in srbskim kolegom in vsej Srbiji zaželel, da nadaljujejo s potjo reform, da se učijo na napakah drugih in sami reforme naredijo bolje, pri čemer pa je najpomembnejše, da Srbija ostane na poti smeri v Evropo in skupne evropske ideje.
Člane srbske delegacije in člane delegacije za odnose z Republiko Srbijo je uvodoma nagovoril s poudarkom, da je Srbija pomemben napredek v zadnjih nekaj letih naredila zaradi svoje nacionalne odločitve, da gre nasproti Evropi z vsemi svojimi močmi. To pomeni, da so se srbska politika in državljani odločili za srednjeročni cilj Republike Srbije_ polnopravno članstvo v EU. Bogovič je izpostavil kot izjemno pomembno tudi normalizacijo odnosov v regiji, tako v primeru Kosova kot z ostalimi državami v sosedstvu. Zavedanje o nujnosti strukturnih reform, ki se zadnje čase krepi tudi v Srbiji, pa je tisto, s katerim se po njegovem prepričanju lahko ustvari fleksibilno in konkurenčno gospodarstvo, brez katerega država sicer ne more uspešno delovati na odprtem trgu, kot je ta znotraj EU.
Srbija zadnjih 20 let – stopnja razvitosti_ 1/3 povprečja EU
Bogovič je izrazil razumevanje zgodovinskih in političnih okoliščin, od vojne na območju bivše Jugoslavije v začetku 90.-let prejšnjega stoletja, kasnejše mednarodne izoliranosti Srbije in njene neodločnosti, v katero smer naj srbska država krene – ali proti vzhodu ali zahodu. To pa je Srbiji oviralo možnosti, da bi sledila razvoju zahodnim evropskim državam, mnogokrat tudi razvoju sosednim državam.
»Zato danes srbski BDP znaša samo tretjino povprečnega BDP v EU,« je pojasnil Bogovič in dejal, da je pred Srbijo še veliko dela, če se želi resno približati najbolj razvitim narodom. Pri tem je izrazil tudi razumevanje težkih posledic, ki jih je Srbija doživela po zadnjih katastrofalnih poplavah in ki situacijo še poslabšuje.
Napredek Srbije v zadnjih letih in pomanjkljivosti, ki še vedno obstajajo.
Kljub temu Bogovič opaža večji napredek v vodenju ekonomskih politik v Srbiji. »Pozdravljam pomembno rast izvoza in vse večji nadzor države nad proračunskim deficitom,« je povedal Bogovič in spomnil, da pa vseeno ostaja problem visoke nezaposlenosti, kot tudi težave z inflacijo, ki sicer po eni strani pomaga srbskim izvoznikom biti konkurenčnejši, ima pa tudi številne negativne značilnosti, ki vplivajo na rizičnost države glede zunanjih vlaganj.
Slovenska izkušnja in pomembnost reformiranja gospodarstva ter ostalih struktur
»Strukturne reforme so tako edino upanje, da srbski narod začne živeti bolje. Zato resnično pozdravljam vse napore srbskih oblasti, da te reforme poudarjajo kot prvi državno prioriteto,« je na srečanju SAPC v Evropskem parlamentu dejal Bogovič.
Kot primer glede soočanja države s strukturnimi reformami je Bogovič zbranim predstavil primer Slovenije, ki je po njegovih besedah nekakšna mešanica med izrazito proevropsko usmerjenostjo in mentaliteto, ki izvira iz desetletij življenja v skupni Jugoslovanski federaciji. Predstavnike Republike Srbije je pozval, da naj se v tem primeru učijo iz napak Slovenije, izpostavil pa je tri vidike_
- Privatizacija. »Slovenija ima danes največje težave prav zaradi privatizacijske strategije, ki ni uspela. Slovenske gospodarske družbe so pokupili različni menedžerji brez vizije, kapitala in resne namere, da razširijo njihovo delovanje, namesto, da bi država za ta podjetja ob privatizaciji našla prave, strateške lastnike iz podobnih panog. Tista podjetja, kis so ostala v državni lasti, zaradi slabega nadzora in upravljanja poslujejo vse slabše, danes pa nimajo več kapitala za nadaljnji razvoj,« je dejal Bogovič glede primera slovenske privatizacije v preteklosti.
- Oblikovanje pogojev za delovanje tržne ekonomije. »Če želite, da tržna ekonomija deluje, potrebujete močne nadzorne organe in regulatorje,« je kot drug pogoj na osnovi slovenskih izkušenj izpostavil Bogovič.
- Reforma pravosodja, hitri sodni postopki – »Učinkovito reševanje ekonomskih sporov ter urejeno pravno okolje sta temelj za zunanje investicije,« je še poudaril Bogovič in opozoril tudi na nujnost jasne vloge Narodne Banke Srbije pri regulaciji finančnega sistema. Po njegovem prepričanju je za prihodnji razvoj trga vrednostnih papirjev pomemben tudi močan regulator, kot tudi za področje varstva konkurence, preprečevanje monopolnih struktur itd.
Bogovič je pohvalil tudi pokojninsko reformo v Srbiji, pri čemer ocenjuje Srbijo na tem področju za uspešnejšo kot je Slovenija.
Po Bogovičevih podatkih, je vsak tretji zaposleni v Srbiji povezan z javnim sektorjem. »Tudi reforma javnega sektorja je izrednega pomena. Ta korak mora biti vitek, fleksibilen in učinkovit. Z možnostjo nagrajevanja dobrih delavcev in možnostjo postopnega prehoda dela delavcev v zasebni sektor,« je še menil Bogovič
V razpravi je Bogovič izpostavil tud izjemen pomen malih in srednjih podjetij, obrtnikov …, ki so temelj vsake gospodarske aktivnosti v modernih in razvitih ekonomijah, in katerim je treba olajšati delovanje na vse možne načine. »Oni so tisti, ki vlečejo državo iz recesije, iz krize. Zato jim je treba olajšati administrativne ovire, dati davčne olajšave, nuditi dostop do ugodnega financiranja ter rizičnega kapitala,« je dejal Bogovič in opozoril, da je ključno tudi spodbujanje podjetniškega razmišljanja na vseh ravneh v družbi, še posebej pa v šolskem sistemu.
Ob zaključku nagovora je evropski poslanec Franc Bogovič predstavnike Republike Srbije še pozval, da čimprej začno s pripravo kadrovske in organizacijske strukture za pridobivanje EU sredstev iz evropskih skladov. »Pogoji so zahtevni, a na osnovi izkušenj trdim, da je ta evropski denar izjemen multiplikator za ekonomijo v državi. »Kot bivši minister lahko povem tudi, da smo u Sloveniji preprečili dolgo ekonomsko depresijo samo s pomočjo aktivnih naporov za učinkovitejše koriščenje EU sredstev,« je še dejal Bogovič in srbskim kolegom in vsej Srbiji zaželel, da nadaljujejo s potjo reform, da se učijo na napakah drugih in sami reforme naredijo bolje, pri čemer pa je najpomembnejše, da Srbija ostane na poti smeri v Evropo in skupne evropske ideje.
