Strasbourg, 16. december 2014 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) podaja svoje stališče do Delovnega programa Evropske Komisije za leto 2015, ki ga danes popoldne v Evropskem parlamentu predstavljata Jean-Claude Juncker in Frans Timmermans, prvi podpredsednik Evropske komisije, ter o katerem trenutno poteka razprava na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Stališče evropskega poslanca Franca Bogoviča je podano v nadaljevanju.
Stališče evropskega poslanca Franca Bogoviča do Delovnega programa Evropske Komisije za leto 2015_
»Delovni program Evropske komisije za leto 2015 temelji na zavezah, ki sta jih sedanji predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker in tudi celotna EPP podala v predvolilnem obdobju. Glede na svoje cilje in vsebino vidimo, da se velik del Evrope ukvarja s podobnimi problemi kot Slovenija - visoka nezaposlenost, počasna gospodarska rast, visoka zadolženost, pomanjkanje investicij in nekonkurenčnost.
Najpomembnejši del programa je seveda zagon investicijskega paketa ukrepov v višini 315 milijard evrov, ki pa narekuje spremembo evropske miselnosti, ki bi ji morali slediti tudi doma v Sloveniji. Namreč, ne gre samo za razdeljevanje denarja, temveč za posredne spodbude za aktivacijo zasebnega kapitala, pa tudi za spodbujanje javno zasebnih in javno-javnih partnerstev. Na tem področju bi morala biti Slovenija še bolj ambiciozna in konkretna.
Evropska komisija (EK) se bo poleg tega osredotočala na strukturne težave, ki jih imajo države članice, in uvajala postopne izboljšave, ki bodo celoten evropski gospodarski prostor delale privlačnejši za nove investicije in povečanje konkurenčnosti, kot na primer na področju enotnega digitalnega trga, nadaljnje odprave regulatornih ovir, korakih k večji energetski neodvisnosti, poglobitvi ekonomske in monetarne unije ipd.
Težava, ki jo vidim je, da EK ne predvideva neposrednega vmešavanja v vodenje ekonomskih in reformnih politik posameznih držav, temveč nudi okvir, v katerem naj bi se gibale. Tako bo morala Slovenija še vedno sama potegniti ključne poteze v smeri hitrejše konsolidacije javnih financ in sprejetja ukrepov za povečanje konkurenčnosti slovenskih podjetij ter posledično spodbuditi investicije. S popolno razgradnjo fiskalnega pravila in celo povečevanjem nekaterih davčnih obremenitev gospodarstva, gre seveda Slovenija znova v napačno smer od tiste, ki jo v Delovnem programu za leto 2014 predlaga Evropska komisija.
Program za leto 2015 bo tako koristil tistim državam, ki bodo znale izkoristiti boljše poslovne pogoje v EU in bodo sposobne načrtovati svojo finančno perspektivo ter ukrepe vsaj za naslednjo petletno obdobje. Države, ki pa bodo nadaljevale z odlaganjem reševanja strukturnih problemov svojega gospodarstva, javnega sektorja, socialnih politik itd. in bodo samo gasile požare vsakih nekaj mesecev, podobno kot to počne Slovenija, pa bodo ostale zadaj.«
Stališče evropskega poslanca Franca Bogoviča do Delovnega programa Evropske Komisije za leto 2015_
»Delovni program Evropske komisije za leto 2015 temelji na zavezah, ki sta jih sedanji predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker in tudi celotna EPP podala v predvolilnem obdobju. Glede na svoje cilje in vsebino vidimo, da se velik del Evrope ukvarja s podobnimi problemi kot Slovenija - visoka nezaposlenost, počasna gospodarska rast, visoka zadolženost, pomanjkanje investicij in nekonkurenčnost.
Najpomembnejši del programa je seveda zagon investicijskega paketa ukrepov v višini 315 milijard evrov, ki pa narekuje spremembo evropske miselnosti, ki bi ji morali slediti tudi doma v Sloveniji. Namreč, ne gre samo za razdeljevanje denarja, temveč za posredne spodbude za aktivacijo zasebnega kapitala, pa tudi za spodbujanje javno zasebnih in javno-javnih partnerstev. Na tem področju bi morala biti Slovenija še bolj ambiciozna in konkretna.
Evropska komisija (EK) se bo poleg tega osredotočala na strukturne težave, ki jih imajo države članice, in uvajala postopne izboljšave, ki bodo celoten evropski gospodarski prostor delale privlačnejši za nove investicije in povečanje konkurenčnosti, kot na primer na področju enotnega digitalnega trga, nadaljnje odprave regulatornih ovir, korakih k večji energetski neodvisnosti, poglobitvi ekonomske in monetarne unije ipd.
Težava, ki jo vidim je, da EK ne predvideva neposrednega vmešavanja v vodenje ekonomskih in reformnih politik posameznih držav, temveč nudi okvir, v katerem naj bi se gibale. Tako bo morala Slovenija še vedno sama potegniti ključne poteze v smeri hitrejše konsolidacije javnih financ in sprejetja ukrepov za povečanje konkurenčnosti slovenskih podjetij ter posledično spodbuditi investicije. S popolno razgradnjo fiskalnega pravila in celo povečevanjem nekaterih davčnih obremenitev gospodarstva, gre seveda Slovenija znova v napačno smer od tiste, ki jo v Delovnem programu za leto 2014 predlaga Evropska komisija.
Program za leto 2015 bo tako koristil tistim državam, ki bodo znale izkoristiti boljše poslovne pogoje v EU in bodo sposobne načrtovati svojo finančno perspektivo ter ukrepe vsaj za naslednjo petletno obdobje. Države, ki pa bodo nadaljevale z odlaganjem reševanja strukturnih problemov svojega gospodarstva, javnega sektorja, socialnih politik itd. in bodo samo gasile požare vsakih nekaj mesecev, podobno kot to počne Slovenija, pa bodo ostale zadaj.«