Ljubljana, 15. januar 2015 – »Vlada RS se spušča v stihijske ukrepe v trenutku, ko bi že morala imeti izdelan načrt za državni proračun za leto 2015. Ihtavo iščejo skrite rezerve za financiranje in milijone evrov pobirajo šolstvu. Ti ukrepi so nesprejemljivi. Ministrstvo bi moralo vlagati v nujno reorganizacijo in reforme šolskega sistema. Le z reformami izobraževalnega sistema, ki bodo vključevale tudi informiranje o potrebah na trgu dela, bomo v Sloveniji nehali vsako leto proizvajati nove nezaposljive kadre, ki so za državo dodatna obremenitev,« opozarja predsednik SLS mag. Marko Zidanšek ob nedavnih ukrepih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki po njegovem mnenju le začasno krpajo državni proračun.
Po mnenju predsednika SLS mag. Marka Zidanška se minister za finance dr. Dušan Mramor, ki je MIZŠ naročil ukrepe, državnega proračuna ni lotil vsebinsko, ampak zgolj z vidika bilance_ »Krpanje proračuna ni dolgotrajna rešitev. Prihranek 10 milijonov evrov, ki je le kapljica v morju slovenskega javnega dolga, bi moral najti na drugih postavkah, ne na otrocih. Zapravljive javne agencije so prva postavka, pri kateri bi moral dr. Mramor začeti iskati manjkajoča sredstva. Predvsem bi moralo ministrstvo sprejemati dolgoročne sistemske in celovite odločitve, brez slabo premišljenih potez, ki imajo velike učinke na življenja mnogih otrok, staršev in učiteljev.«
Ministrica dr. Stanislava Setnikar Cankar je včeraj predstavila načrt MIZŠ, da z začasno ukinitvijo financiranja učne pomoči, zmanjšanjem financiranja interesnih dejavnosti, spremembami financiranja šol v naravi, glasbenih šol ter zmanjšanjem sredstev za srednje šole prihrani 10 milijonov evrov. Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek je prepričan: »Teža prihrankov, pridobljenih iz takih ukrepov, se nepravično prevali na hrbte državljank in državljanov, ki imajo šoloobvezne otroke, da ne govorimo o učiteljih, ki bodo morali še vedno opravljati učno pomoč, a odslej brez plačila, saj ministrstvo prav tako začasno ukinja financiranje učne pomoči.«
»Poslanstvo MIZŠ bi moralo biti proizvajanje zaposljivih, ne pa zatiskanje oči in ustvarjanje nezaposljivih kadrov,« je jasen mag. Zidanšek, ki dodaja, da bi morala namesto tega Vlada RS prisluhniti in uvesti »nujne reforme izobraževalnega sistema, ki bi v nekaj letih postal mnogo bolj učinkovit, odpravila bi se obstoječa nesorazmerja, izobrazbena struktura mladih bi se približala potrebam na slovenskem trgu dela in tako bi na en mah rešili dve težavi – sistem bi končno zagotavljal ustrezno količino primerno izobraženih kadrov in hkrati razbremenil gospodarstvo izobraževalne funkcije zaradi prekvalifikacije novozaposlenih delavcev.«
Po mnenju predsednika SLS mag. Marka Zidanška se minister za finance dr. Dušan Mramor, ki je MIZŠ naročil ukrepe, državnega proračuna ni lotil vsebinsko, ampak zgolj z vidika bilance_ »Krpanje proračuna ni dolgotrajna rešitev. Prihranek 10 milijonov evrov, ki je le kapljica v morju slovenskega javnega dolga, bi moral najti na drugih postavkah, ne na otrocih. Zapravljive javne agencije so prva postavka, pri kateri bi moral dr. Mramor začeti iskati manjkajoča sredstva. Predvsem bi moralo ministrstvo sprejemati dolgoročne sistemske in celovite odločitve, brez slabo premišljenih potez, ki imajo velike učinke na življenja mnogih otrok, staršev in učiteljev.«
Ministrica dr. Stanislava Setnikar Cankar je včeraj predstavila načrt MIZŠ, da z začasno ukinitvijo financiranja učne pomoči, zmanjšanjem financiranja interesnih dejavnosti, spremembami financiranja šol v naravi, glasbenih šol ter zmanjšanjem sredstev za srednje šole prihrani 10 milijonov evrov. Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek je prepričan: »Teža prihrankov, pridobljenih iz takih ukrepov, se nepravično prevali na hrbte državljank in državljanov, ki imajo šoloobvezne otroke, da ne govorimo o učiteljih, ki bodo morali še vedno opravljati učno pomoč, a odslej brez plačila, saj ministrstvo prav tako začasno ukinja financiranje učne pomoči.«
»Poslanstvo MIZŠ bi moralo biti proizvajanje zaposljivih, ne pa zatiskanje oči in ustvarjanje nezaposljivih kadrov,« je jasen mag. Zidanšek, ki dodaja, da bi morala namesto tega Vlada RS prisluhniti in uvesti »nujne reforme izobraževalnega sistema, ki bi v nekaj letih postal mnogo bolj učinkovit, odpravila bi se obstoječa nesorazmerja, izobrazbena struktura mladih bi se približala potrebam na slovenskem trgu dela in tako bi na en mah rešili dve težavi – sistem bi končno zagotavljal ustrezno količino primerno izobraženih kadrov in hkrati razbremenil gospodarstvo izobraževalne funkcije zaradi prekvalifikacije novozaposlenih delavcev.«