Ljubljana, 16. januar 2015 – Po mnenju predsednice Slovenske ženske zveze pri SLS Vesne Starman varčevalni ukrepi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS v šolstvu kažejo na diskriminatoren odnos trenutne Vlade RS_ »V zadnjem času smo priča varčevalnim ukrepom, ki ponovno jasno pokažejo na odnos naše vlade do tako imenovanih ženskih poklicev. Še vedno verjamejo v predsodek, da je poučevanje ter skrb za otroke, starejše in bolne naravni del ženske.« Tudi po mnenju nekaterih kritikov je Vlada RS izbrala za varčevalne ukrepe področje šolstva, ker je od šolnikov pričakovala najmanj odpora. Vesna Starman se ogorčeno sprašuje: »Naj bi bile mar hvaležne, da za opravljeno delo dobimo žepnino? Zelo žalostno je, da take ukrepe podpira in uvaja ministrica dr. Stanislava Setnikar Cankar, ki bi se morala boriti proti diskriminaciji žensk in t. i. ženskih poklicev, ministrica, ki bi morala delovati tako, da bi ščitila in ohranjala ugled poklicev in ljudi, ki opravljajo družbeno koristna dela. Lotili so se skupine državljank in državljanov, ki jo vidijo kot šibkejšo in za katero menijo, da se ne bo na glas uprla.«
Vesna Starman opozarja, da so se značilnosti spolne delitve dela zelo razlikovale v posameznih zgodovinskih obdobjih, ženske pa so, le z redkimi izjemami, vedno dobile statusno nižja in manj plačana dela. Najvplivnejši zagovor pravice žensk do poučevanja in do učiteljskega poklica je postal tisti, ki je poučevanje definiral kot naravno žensko delo in kot razširitev njene gospodinjske vloge iz zasebnega v javno_ »V obdobju uvajanja splošnega osnovnega izobraževanja in velikih potreb po učiteljih, je bila splošno razširjena dilema, ali lahko otroke poučujejo tudi ženske. Nosilke reprodukcije prebivalstva so bile po eni strani ekonomsko zaželena delovna sila, ker so jih potrebovali veliko in so bile najcenejše, po drugi strani pa so postale ekonomsko nekoristne v trenutku, ko so se poročile in začele rojevati.«
»Formalno pravno je mogoče opravljati določen poklic ne glede na spol,« pravi Vesna Starman, »vseeno pa obstajajo nevidne ovire, ki jih občutijo predstavniki določenega spola, ko opravljajo za njihov spol netipičen poklic.« Poleg tega so ženske po njenem mnenju še vedno nakopičene v t. i. ženskih poklicih, ki so manj plačani, manj prestižni in dopuščajo manj avtonomije. »Žal tudi v očeh sodobne družbe poklici še vedno niso spolno nevtralni. Večina zaposlitev je tako jasno razdeljenih na ženske (vzgojiteljica, učiteljica, negovalka bolnih in ostarelih, tajnica ...) oz. moške poklice (gradbenik ali strojni inženir, zidar, voznik, mehanik, policist, gasilec ...). Kljub napredku na področju enakopravne zastopanosti spolov v različnih poklicih so ženske še vedno premalo zastopane na vodilnih položajih, ko pa jih nastopijo, so še vedno prepogosto slabše plačane kot njihovi moški kolegi na enakih položajih. Skrajni čas je, da ta percepcija dokončno izgine in tudi, da se Vlada RS neha spravljati na družbene skupine, ki se ji zdijo šibkejše,« še opozarja Vesna Starman.
Vesna Starman opozarja, da so se značilnosti spolne delitve dela zelo razlikovale v posameznih zgodovinskih obdobjih, ženske pa so, le z redkimi izjemami, vedno dobile statusno nižja in manj plačana dela. Najvplivnejši zagovor pravice žensk do poučevanja in do učiteljskega poklica je postal tisti, ki je poučevanje definiral kot naravno žensko delo in kot razširitev njene gospodinjske vloge iz zasebnega v javno_ »V obdobju uvajanja splošnega osnovnega izobraževanja in velikih potreb po učiteljih, je bila splošno razširjena dilema, ali lahko otroke poučujejo tudi ženske. Nosilke reprodukcije prebivalstva so bile po eni strani ekonomsko zaželena delovna sila, ker so jih potrebovali veliko in so bile najcenejše, po drugi strani pa so postale ekonomsko nekoristne v trenutku, ko so se poročile in začele rojevati.«
»Formalno pravno je mogoče opravljati določen poklic ne glede na spol,« pravi Vesna Starman, »vseeno pa obstajajo nevidne ovire, ki jih občutijo predstavniki določenega spola, ko opravljajo za njihov spol netipičen poklic.« Poleg tega so ženske po njenem mnenju še vedno nakopičene v t. i. ženskih poklicih, ki so manj plačani, manj prestižni in dopuščajo manj avtonomije. »Žal tudi v očeh sodobne družbe poklici še vedno niso spolno nevtralni. Večina zaposlitev je tako jasno razdeljenih na ženske (vzgojiteljica, učiteljica, negovalka bolnih in ostarelih, tajnica ...) oz. moške poklice (gradbenik ali strojni inženir, zidar, voznik, mehanik, policist, gasilec ...). Kljub napredku na področju enakopravne zastopanosti spolov v različnih poklicih so ženske še vedno premalo zastopane na vodilnih položajih, ko pa jih nastopijo, so še vedno prepogosto slabše plačane kot njihovi moški kolegi na enakih položajih. Skrajni čas je, da ta percepcija dokončno izgine in tudi, da se Vlada RS neha spravljati na družbene skupine, ki se ji zdijo šibkejše,« še opozarja Vesna Starman.