Predlog zakona o ukrepih na področju pripravništva uvaja le zasilne, kratkoročne ukrepe
Ljubljana, 30. januar 2015 – Ob današnji prvi obravnavi Predloga zakona o ukrepih na področju pripravništva v Državnem zboru RS podpredsednica SLS in predsednica Nove generacije SLS Jasmina Opec opozarja, da predlog zakona sicer nakazuje spremembe v pravo smer, a ne vsebuje nujnih celovitih sistemskih sprememb, ki jih področje pripravništva v Sloveniji potrebuje, pač pa le kratkoročno blaži posledice dosedanjega pomanjkanja ureditve tega vprašanja. Podpredsednica SLS Jasmina Opec_ »V NG SLS in SLS smo s poslanskimi vprašanji in pozivi Vladi RS na to že opozarjali in že leta 2012 poskušali odpraviti problematiko neplačanih pripravništev in brezposelnost mladih, a takratni minister na odpravo volonterskega pripravništva ni pristal. Kljub temu nam je takrat uspelo doseči, da se pripravnikom povrnejo vsaj potni stroški. Volonterska pripravništva ostajajo velika težava, saj mladi za opravljeno delo ne dobijo plačila. To je ponižujoče!«
V Predlogu zakona o ukrepih na področju pripravništva je predlagano plačilo prispevkov s strani države, črtanje možnosti odprave volonterskega pripravništva iz zakonov ter sprejem politike izvajanja pripravništva za obdobje 5 let, z dodatnim določilom, da je delodajalec še za dodatnih 24 mesecev oproščen plačila prispevkov, če pripravnika po opravljenem pripravništvu zaposli za nedoločen čas.
»Čeprav predlog zakona nakazuje spremembe v pravo smer, gre žal zgolj za zasilne ukrepe, ki trenutno stanje blažijo le na kratek rok. Vse to ni dovolj,« opozarja podpredsednica SLS Jasmina Opec, ki trenutno stanje v Sloveniji opiše tako_ »Mladi dolgo študirajo, delajo preko študentskih servisov, mnogi tudi na področju svoje stroke, a se jim to nikjer ne upošteva. Mnogi na ta način že opravijo pripravništvo, ki pa ni priznano. V javnem sektorju se po koncu študija ne moreš zaposliti, ker se zahteva nekaj delovnih izkušenj, v zasebnem sektorju pa delodajalci ne zaposlijo mladih, ker pravijo, da slovenski šolski sistem ne daje dovolj kakovostnih kadrov. V javna dela se mladi po koncu študija ne morejo vključiti, ker je pogoj, da si eno leto na Zavodu za zaposlovanje RS. Tudi vsi ostali programi, ki jih izvaja Zavod za zaposlovanje RS zahtevajo, da so mladi določeno obdobje na zavodu, da se potem lahko vključijo v določene programe zaposlovanja. To pomeni, da še nimamo načina, da bi se mladi takoj po študiju lahko vključili na trg dela.«
Jasmina Opec dodaja, da moramo v Sloveniji v izobraževalnem sistemu, ki pokriva tudi področje pripravništva, nujno uvesti sistemske spremembe. »Nujne so prenove šolskih programov v smeri več prakse in manj teorije. Nujna je uvedba izvajanja programov praks in pripravništva med šolanjem, s čimer se delno zmanjša obseg študentskega dela oz. se praksa za tiste, ki jo opravljajo v svoji stroki, prizna kot delovne izkušnje. Po zaključku šolanja je nujno potrebna možnost takojšnje zaposlitve. Poleg tega je nujno tudi spodbujanje večje inovativnosti in podjetnosti pri mladih ter podporni mehanizmi za start-up podjetja,« našteva Jasmina Opec nekatere izmed ukrepov, ki bi predstavljali začetek celovitega urejanja področja pripravništva in izobraževalnega sistema ter pomembno pomagali zmanjšati brezposelnost med mladimi.