Ljubljana, 30. januar 2015 – Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek je poslankam in poslancem Državnega zbora RS poslal javni poziv, da ob današnjem glasovanju o primernosti Predloga zakona o fiskalnem pravilu za nadaljnjo obravnavo, odgovorno presodijo, ali je skladen z 148. členom Ustave RS in Sloveniji zagotavlja srednjeročno uravnoteženost prihodkov in izdatkov proračunov.
»Če ni mogoče pričakovati, da se bo zakon skozi obravnavo v Državnem zboru RS z amandmaji korigiral v smeri ustavne določbe, ga je bolje takoj zavrniti,« je prepričan predsednik SLS mag. Marko Zidanšek, kajti odločanje o fiskalnem pravilu ni zgolj odločanje o tem, kako proste roke bodo imele prihodnje vlade pri zadolževanju, ampak zlasti o tem, s kakšnim dolgom države se bodo soočili naši otroci in vnuki_ »Nihče namreč nima pravice danes brez omejitev trošiti v breme prihodnjih rodov. In nihče nima pravice, da našim otrokom in vnukom zapusti dediščino nevzdržnega dolga, ki se mu ne bo mogoče kar tako odpovedati!«
SLS je v minulem mandatu aktivno sodelovala tako pri zapisu fiskalnega pravila v Ustavo RS kot tudi pri nastajanju izvedbenega Fiskalnega zakona pod ministrom Čuferjem. Pri slednjem so vse stranke sledile dejstvu, da je besedilo spremenjenega 148. člena Ustave RS zelo jasno in določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Zapis je strožji od fiskalnega pakta z EU, zato je tudi Državni zbor RS zavezan pri sprejemanju izvedbenega zakona slediti slovenski ustavni določbi in ne zgolj omejitvam, ki jih oziroma jih bo določala mednarodna pogodba z EU.
»Ustavna določba je bila sprejeta z namenom, da se dolg srednjeročno vsaj ohrani na enaki ravni oziroma, da se zmanjšuje, in se je v obrazložitvi ter spremljajočih dokumentih jasno opredelila, da se za določitev zgornje meje izdatkov uporabi t. i. švicarska formula,« pojasni Zidanšek, zato ni toliko pomembno kako dolgo bo prehodno obdobje za doseganje uravnoteženega proračuna v naslednjih nekaj letih, temveč kako se bo morala politika pri načrtovanju proračunov obnašati takrat, ko bo fiskalno pravilo s polno močjo stopilo v veljavo.
»Nesporno dejstvo je, da se je Slovenija neodgovorno zadolževala praktično ves čas, denar pa porabljala za tekočo potrošnjo brez kakršnekoli srednjeročne ali dolgoročne vizije. V vseh letih konjunkture smo imeli primanjkljaje in samo v zadnjih šestih smo ustvarili dodatnih 22 milijard evrov dolga in že presegli 30 milijard evrov oz. 80 odstotkov BDP ter tako postali relativno zadolžena država. Zakon, ki bi resnično sledil sedanjem ustavnemu zapisu in ne bi dopuščal vladam, da sledijo kratkoročnim ciljem ugajanja volivcem, bi takšne neumnosti v bodoče lahko preprečil,« je še prepričan Zidanšek.
Zidanšek se ob tem zaveda, da odgovorna politika ne potrebuje fiskalnega zakona. Žal se je pri nas izkazalo, da je pri zadolževanju politika lahkomiselna in da se pred dolgoročnimi cilji vedno daje prednost kratkoročnim (političnim) ciljem. »Poleg pomanjkanja švicarske formule, ki se je sicer v tujini izkazala za zelo učinkovito, v SLS pogrešamo tudi zelo jasno določene izjemne okoliščine, ki omogočajo začasni odstop od fiskalnega pravila. Odločanje o obstoju izjemnih okoliščin ne sme in ne more biti prepuščeno zgolj presoji vlade, saj to v praksi pomeni, da lahko vsakokratna oblast kadarkoli samovoljno obide ustavne določbe in proračun prilagodi lastnim potrebam.
»Državni zbor lahko danes in ob nadaljnjih obravnavah zakona dokaže, da razmišlja dolgoročno in sprejme izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki bo zagotovil, da bo Slovenija lahko na dolgi rok obvladovala svoj dolg. Na poslancih je, da preprečijo, da bi se lahko Slovenija še naprej neobvladljivo zadolževala in postala povsem odvisna od tistih, ki ji dajejo posojila,« še zaključi predsednik SLS Marko Zidanšek.
»Če ni mogoče pričakovati, da se bo zakon skozi obravnavo v Državnem zboru RS z amandmaji korigiral v smeri ustavne določbe, ga je bolje takoj zavrniti,« je prepričan predsednik SLS mag. Marko Zidanšek, kajti odločanje o fiskalnem pravilu ni zgolj odločanje o tem, kako proste roke bodo imele prihodnje vlade pri zadolževanju, ampak zlasti o tem, s kakšnim dolgom države se bodo soočili naši otroci in vnuki_ »Nihče namreč nima pravice danes brez omejitev trošiti v breme prihodnjih rodov. In nihče nima pravice, da našim otrokom in vnukom zapusti dediščino nevzdržnega dolga, ki se mu ne bo mogoče kar tako odpovedati!«
SLS je v minulem mandatu aktivno sodelovala tako pri zapisu fiskalnega pravila v Ustavo RS kot tudi pri nastajanju izvedbenega Fiskalnega zakona pod ministrom Čuferjem. Pri slednjem so vse stranke sledile dejstvu, da je besedilo spremenjenega 148. člena Ustave RS zelo jasno in določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Zapis je strožji od fiskalnega pakta z EU, zato je tudi Državni zbor RS zavezan pri sprejemanju izvedbenega zakona slediti slovenski ustavni določbi in ne zgolj omejitvam, ki jih oziroma jih bo določala mednarodna pogodba z EU.
»Ustavna določba je bila sprejeta z namenom, da se dolg srednjeročno vsaj ohrani na enaki ravni oziroma, da se zmanjšuje, in se je v obrazložitvi ter spremljajočih dokumentih jasno opredelila, da se za določitev zgornje meje izdatkov uporabi t. i. švicarska formula,« pojasni Zidanšek, zato ni toliko pomembno kako dolgo bo prehodno obdobje za doseganje uravnoteženega proračuna v naslednjih nekaj letih, temveč kako se bo morala politika pri načrtovanju proračunov obnašati takrat, ko bo fiskalno pravilo s polno močjo stopilo v veljavo.
»Nesporno dejstvo je, da se je Slovenija neodgovorno zadolževala praktično ves čas, denar pa porabljala za tekočo potrošnjo brez kakršnekoli srednjeročne ali dolgoročne vizije. V vseh letih konjunkture smo imeli primanjkljaje in samo v zadnjih šestih smo ustvarili dodatnih 22 milijard evrov dolga in že presegli 30 milijard evrov oz. 80 odstotkov BDP ter tako postali relativno zadolžena država. Zakon, ki bi resnično sledil sedanjem ustavnemu zapisu in ne bi dopuščal vladam, da sledijo kratkoročnim ciljem ugajanja volivcem, bi takšne neumnosti v bodoče lahko preprečil,« je še prepričan Zidanšek.
Zidanšek se ob tem zaveda, da odgovorna politika ne potrebuje fiskalnega zakona. Žal se je pri nas izkazalo, da je pri zadolževanju politika lahkomiselna in da se pred dolgoročnimi cilji vedno daje prednost kratkoročnim (političnim) ciljem. »Poleg pomanjkanja švicarske formule, ki se je sicer v tujini izkazala za zelo učinkovito, v SLS pogrešamo tudi zelo jasno določene izjemne okoliščine, ki omogočajo začasni odstop od fiskalnega pravila. Odločanje o obstoju izjemnih okoliščin ne sme in ne more biti prepuščeno zgolj presoji vlade, saj to v praksi pomeni, da lahko vsakokratna oblast kadarkoli samovoljno obide ustavne določbe in proračun prilagodi lastnim potrebam.
»Državni zbor lahko danes in ob nadaljnjih obravnavah zakona dokaže, da razmišlja dolgoročno in sprejme izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki bo zagotovil, da bo Slovenija lahko na dolgi rok obvladovala svoj dolg. Na poslancih je, da preprečijo, da bi se lahko Slovenija še naprej neobvladljivo zadolževala in postala povsem odvisna od tistih, ki ji dajejo posojila,« še zaključi predsednik SLS Marko Zidanšek.