Ljubljana, 3. februar 2015 – Ministrstvo za zdravje RS (MZ) z napovedano ukinitvijo enot nujne medicinske pomoči v številnih manjših mestih po Sloveniji kaže na skrajno neodgovoren pristop k prenovi področja zdravstvene oskrbe v Sloveniji. Ali pa gre morda samo za poskus preusmerjanja pozornosti javnosti od številnih afer v zdravstvu, za katere vlada očitno nima rešitev?
MZ je v preteklih dneh temeljito razburkalo slovensko javnost, ko je ponovno obudilo idejo o tako imenovani »reorganizaciji« služb NMP, ki jo očitno načrtuje brez resnejše predhodne analize posledic za zdravstveno oskrbo svojih prebivalcev. Racionalizacija zdravstvenega sistema je sicer eden od pomembnih ciljev prepotrebne zdravstvene reforme, vendar bi v SLS od aktualne vlade pričakovali, da bo pri tako družbeno občutljivi organizaciji, kot je nujna medicinska pomoč, sledila tako osnovnim vrednotam zdravstvenega varstva_ solidarnosti, univerzalnosti, enakosti in kakovosti, kot tudi osnovnemu cilju zdravstvene politike_ da bodo zdravstvene storitve na voljo vsem državljanom pod vsaj približno enakimi pogoji.
»V primeru reorganizacije centrov NMP gre dobesedno za vprašanje pravočasnega reševanja človeških življenj, pri čemer pa, kot vsi vemo, marsikdaj odločajo sekunde. Pri nameravani selitvi služb nujne medicinske pomoči iz zdravstvenih domov pod okrilje bolnišnic bodo največ izgubili ljudje, ki so bolj oddaljeni od večjih mest z bolnišnicami, še zlasti bodo posledice občutile mlade družine z otroci, invalidi, starejši in bolj bolehni ljudje, ki živijo na podeželju in v manjših krajih. Več kot očitno je, da MZ ob podpori Vlade RS izvaja tiho centralizacijo, ki bo urgentne zdravstvene storitve v resnici oddaljila od ljudi, ki jo ne le potrebujejo, pač pa jo tudi plačujejo,« meni podpredsednik SLS Jelševar in dodaja, da rezerve v zdravstvu se, tako kot smo že navajeni, tudi tokrat iščejo na napačnem mestu. MZ bi se moralo čim prej lotiti sistemskih sprememb; celovite spremembe sistemske ureditve, javnih naročil in ne nazadnje še čakamo tudi na obračun s korupcijo. Tem zahtevnim, a nujno potrebnim korenitim posegom se ministri za zdravje eden za drugim izogibajo že vrsto let. Še več, »uspešno« so zvozili svoj mandat tisti ministri za zdravje, ki se reforme niso niti poskušali lotiti.
S sistemskimi ukrepi bi v zdravstvu seveda lahko privarčevali veliko, marsikateri (uspešen) direktor zdravstvene organizacije je že javno povedal, da bi se ob pravilni prerazporeditvi sredstev dalo še celo zvišati nivo zdravstvene oskrbe. Namesto tega pa se bo s prelivanjem denarja iz primarnega (zdravstveni domovi) v sekundarno (bolnišnice) zdravstvo dodatno oslabilo tista območja, ki imajo že tako nižjo raven zdravstvene oskrbe prebivalstva, manjše število zdravnikov in manj sredstva na prebivalca za zagotavljanje primarnega zdravja.
Z urgentnimi centri bi ob celostni strategiji, v katero bi vključili strokovno javnost, slovensko zdravstvo lahko mnogo pridobilo, vendar ne na način, da se ukinja 24-urno razpoložljivost NMP v manjših mestih in s tem še dodatno zmanjšuje dostopnost zdravnika na bolj odmaknjenih področjih, na podeželju. Mreža enot NMP mora biti oblikovana tako, da je omogočena dosegljivost večine prebivalcev v najkrajšem času. Učinkovit sistem NMP z ekipami usposobljenih reševalcev, ki uspešno deluje že zadnjih 20 let, bi bilo namesto predlagane centralizacije torej potrebno kvečjemu nadgraditi in ga po vzoru sosednje Italije še bolj približati ljudem.
»V SLS se sprašujemo, ali bodo odgovorni na MZ, namesto da bi pričeli z reševanjem nakopičenih problemov v zdravstvenem resorju, zdaj podrli še tisto, kar v zdravstvu dobro in učinkovito deluje, torej sistem NMP. V nadaljevanju pa se sprašujem tudi, v katero smer bodo šle nadaljnje poteze MZ, morda lahko kaj kmalu pričakujemo zapiranje zdravstvenih domov v manjših krajih?,« je ogorčen Jelševar.
V SLS smo prepričani, da gre v primeru ukinjanja enot NMP po Sloveniji na račun pravic do osnovne zdravstvene oskrbe tistih ljudi, ki živijo v manjših mestih in na odročnih krajih. Ocenjujemo, da je to še eden v vrsti ukrepov aktualne Vlade RS, ki vodijo v siromašenje slovenskega podeželja in k tihi centralizaciji Slovenije. Vse to pa je daleč od zavez predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja, ki smo jih poslušali v njegovi predvolilni kampanji. »Zato se še toliko bolj upravičeno sprašujemo tudi, kakšna je država, v kateri živimo, v kateri se je pred dobrim letom s tolikšno lahkotnostjo pristalo na plačilo 3,6 milijarde bančnih izgub. Zdaj pa Vlada RS brez kakršnihkoli resnih prihrankov predlaga reorganizacijo služb NMP, čeprav vse enote NMP, kar jih je skupaj v celi Sloveniji, toliko denarja kot smo ga dali v banke, ne bi porabile niti v prihodnjih 100 letih,« še dodaja podpredsednik SLS Primož Jelševar.
»V SLS pozivamo tako ministrico za zdravje Marijo Milojko Kolar Celarc, kot tudi predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja, da ob spoštovanju svojih državljank in državljanov sporni predlog reorganizacije umaknejo iz dnevnega reda, obenem pa odgovorno pristopijo k reševanju številnih dnevnih afer v zdravstvu in nemudoma pričnejo s prepotrebno celovito zdravstveno reformo,« še dodaja Jelševar.
MZ je v preteklih dneh temeljito razburkalo slovensko javnost, ko je ponovno obudilo idejo o tako imenovani »reorganizaciji« služb NMP, ki jo očitno načrtuje brez resnejše predhodne analize posledic za zdravstveno oskrbo svojih prebivalcev. Racionalizacija zdravstvenega sistema je sicer eden od pomembnih ciljev prepotrebne zdravstvene reforme, vendar bi v SLS od aktualne vlade pričakovali, da bo pri tako družbeno občutljivi organizaciji, kot je nujna medicinska pomoč, sledila tako osnovnim vrednotam zdravstvenega varstva_ solidarnosti, univerzalnosti, enakosti in kakovosti, kot tudi osnovnemu cilju zdravstvene politike_ da bodo zdravstvene storitve na voljo vsem državljanom pod vsaj približno enakimi pogoji.
»V primeru reorganizacije centrov NMP gre dobesedno za vprašanje pravočasnega reševanja človeških življenj, pri čemer pa, kot vsi vemo, marsikdaj odločajo sekunde. Pri nameravani selitvi služb nujne medicinske pomoči iz zdravstvenih domov pod okrilje bolnišnic bodo največ izgubili ljudje, ki so bolj oddaljeni od večjih mest z bolnišnicami, še zlasti bodo posledice občutile mlade družine z otroci, invalidi, starejši in bolj bolehni ljudje, ki živijo na podeželju in v manjših krajih. Več kot očitno je, da MZ ob podpori Vlade RS izvaja tiho centralizacijo, ki bo urgentne zdravstvene storitve v resnici oddaljila od ljudi, ki jo ne le potrebujejo, pač pa jo tudi plačujejo,« meni podpredsednik SLS Jelševar in dodaja, da rezerve v zdravstvu se, tako kot smo že navajeni, tudi tokrat iščejo na napačnem mestu. MZ bi se moralo čim prej lotiti sistemskih sprememb; celovite spremembe sistemske ureditve, javnih naročil in ne nazadnje še čakamo tudi na obračun s korupcijo. Tem zahtevnim, a nujno potrebnim korenitim posegom se ministri za zdravje eden za drugim izogibajo že vrsto let. Še več, »uspešno« so zvozili svoj mandat tisti ministri za zdravje, ki se reforme niso niti poskušali lotiti.
S sistemskimi ukrepi bi v zdravstvu seveda lahko privarčevali veliko, marsikateri (uspešen) direktor zdravstvene organizacije je že javno povedal, da bi se ob pravilni prerazporeditvi sredstev dalo še celo zvišati nivo zdravstvene oskrbe. Namesto tega pa se bo s prelivanjem denarja iz primarnega (zdravstveni domovi) v sekundarno (bolnišnice) zdravstvo dodatno oslabilo tista območja, ki imajo že tako nižjo raven zdravstvene oskrbe prebivalstva, manjše število zdravnikov in manj sredstva na prebivalca za zagotavljanje primarnega zdravja.
Z urgentnimi centri bi ob celostni strategiji, v katero bi vključili strokovno javnost, slovensko zdravstvo lahko mnogo pridobilo, vendar ne na način, da se ukinja 24-urno razpoložljivost NMP v manjših mestih in s tem še dodatno zmanjšuje dostopnost zdravnika na bolj odmaknjenih področjih, na podeželju. Mreža enot NMP mora biti oblikovana tako, da je omogočena dosegljivost večine prebivalcev v najkrajšem času. Učinkovit sistem NMP z ekipami usposobljenih reševalcev, ki uspešno deluje že zadnjih 20 let, bi bilo namesto predlagane centralizacije torej potrebno kvečjemu nadgraditi in ga po vzoru sosednje Italije še bolj približati ljudem.
»V SLS se sprašujemo, ali bodo odgovorni na MZ, namesto da bi pričeli z reševanjem nakopičenih problemov v zdravstvenem resorju, zdaj podrli še tisto, kar v zdravstvu dobro in učinkovito deluje, torej sistem NMP. V nadaljevanju pa se sprašujem tudi, v katero smer bodo šle nadaljnje poteze MZ, morda lahko kaj kmalu pričakujemo zapiranje zdravstvenih domov v manjših krajih?,« je ogorčen Jelševar.
V SLS smo prepričani, da gre v primeru ukinjanja enot NMP po Sloveniji na račun pravic do osnovne zdravstvene oskrbe tistih ljudi, ki živijo v manjših mestih in na odročnih krajih. Ocenjujemo, da je to še eden v vrsti ukrepov aktualne Vlade RS, ki vodijo v siromašenje slovenskega podeželja in k tihi centralizaciji Slovenije. Vse to pa je daleč od zavez predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja, ki smo jih poslušali v njegovi predvolilni kampanji. »Zato se še toliko bolj upravičeno sprašujemo tudi, kakšna je država, v kateri živimo, v kateri se je pred dobrim letom s tolikšno lahkotnostjo pristalo na plačilo 3,6 milijarde bančnih izgub. Zdaj pa Vlada RS brez kakršnihkoli resnih prihrankov predlaga reorganizacijo služb NMP, čeprav vse enote NMP, kar jih je skupaj v celi Sloveniji, toliko denarja kot smo ga dali v banke, ne bi porabile niti v prihodnjih 100 letih,« še dodaja podpredsednik SLS Primož Jelševar.
»V SLS pozivamo tako ministrico za zdravje Marijo Milojko Kolar Celarc, kot tudi predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja, da ob spoštovanju svojih državljank in državljanov sporni predlog reorganizacije umaknejo iz dnevnega reda, obenem pa odgovorno pristopijo k reševanju številnih dnevnih afer v zdravstvu in nemudoma pričnejo s prepotrebno celovito zdravstveno reformo,« še dodaja Jelševar.
