Ljubljana, 10. februar 2015 - Na današnji okrogli mizi, ki jo je organiziral Strokovni svet pri predsedniku SLS, so govorci Rudi Bric, Miroslav Germ, dr. Bogomir Kovač, dr. Igor Masten, mag. Uroš Rožič, dr. Žiga Turk, dr. Andrej Umek in predsednik SLS mag. Marko Zidanšek podali svoje različne poglede in odgovore na vprašanje, kaj se mora v slovenskem gospodarstvu spremeniti, da bodo podjetja lahko bolj uspešna, z njimi pa tudi Slovenija. Strinjali so se, da je skrajni čas, da skupaj rešimo slovensko gospodarstvo.
Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek je v uvodu dejal_ "Prvenstveno se moramo ukvarjati s problemi gospodarstva, saj reševanje teh težav prinaša nova delovna mesta, delo pa daje človeku ponos in občutek pripadnosti družbi. V Sloveniji je marsikaj prenormirano. Ko smo prevzemali evropski pravni red, smo si "zakomplicirali življenje". Zelo smo vpeti v birokratske norme in to kaže na to, da je treba celo področje prevetriti, in tako bo tudi gospodarska rast višja. Za primerjavo ni treba pogledati daleč čez meje. Danes želim predvsem, da spregovori stroka, saj je prav, da se naučimo poiskati prave zaključke in sprejeti prave odločitve, ki bodo našim slovenskim podjetjem olajšala dobro delo in s tem tudi povzdignila družbo. Iz tipičnih razlogov, ker smo iz socializma navajeni na višji standard, že ves čas več zapravimo, kot ustvarimo. Če tega problema ne bomo sporazumno rešili, ne bomo nikoli odplačali dolgov. Danes slišana mnenja bodo dobra usmeritev, da stvari skozi zakonodajo enkrat za vselej rešimo."
Po mnenju dr. Andreja Umeka odgovor na vprašanje o dejanski uspešnosti naših podjetij ni enoznačen: "Slovenska podjetja so in niso uspešna. Pretežen del slovenskih podjetij je manj uspešen od njihove konkurence v primerljivih državah. Ravno BDP je eden ključnih pokazateljev, da slovensko gospodarstvo ni najuspešnejše. Domačega znanja ne znamo izkoristiti, pridobiti novih tehnologij in upravljavskih praks. Pretežna državna lastnina je eden izmed dejavnikov zaviranja razvoja gospodarstva, zato je treba zmanjšati to lastništvo. Slovenija mora prevzeti načine dela, ki so se izkazali kot uspešni. Prevzeti bi morali ameriško maksimo_ Learn from the best."
Mag. Uroš Rožič meni, da je razlogov za trenutno stanje slovenskega gospodarstva več, kot bi jih lahko našteli na eni okrogli mizi, "bistveno pa je, da poznamo razloge in se naučimo iz njih. Slovenski gospodarski sistem je že v 70. letih temeljil na mikropodjetjih ... V 90. letih vpeljan sistem se je izrodil. Ni vlaganja v razvoj, v tehnološke izboljšave. Denar je bil vložen drugam. Številke danes niso boljše zaradi pravilnega ravnanja, razlogi so drugod. Na nek način se stvari razvijajo stihijsko in to se danes pozna. Manjka nam dolgoročna usmeritev generalne gospodarske politike. Vsakokratna Vlada RS pa trenutno določa in spreminja te usmeritve".
Dr. Igor Masten je na vprašanje o razlikah v ocenjevanju uspešnosti podjetij v zasebni oz. državni lasti in družbeni odgovornosti podjetij odgovoril_ "Podjetja so uspešna, kjer imajo gospodarsko rast in onemogočajo konkurenco. Primerjati jih je treba z drugimi podjetji v regiji - tu se ne odrežejo najbolje. Preveč jih skrbi uspešnost. Ob pregledu bančnega sistema leta 2013 je bil primankljaj kapitala ugotovljen za domače banke v razmerju 1_3 proti tujim bankam. Analize, ki smo jih delali glede tega, kako so banke ocenjevale tveganje, so pokazale, da so bile tuje banke pri tem precej bolj uspešne in natančne. Na družbeno odgovornost podjetij gledam skozi princip eksternalij. Katerokoli podjetje mora škodo, ki jo povzroči, poplačati, ne glede na to, ali je domače ali tuje. To ne sme postati breme davkoplačevalcev. Pomembna je tudi skrb za zaposlene - zadovoljen, dobro plačan delavec, bo produktiven."
Dr. Bogomir Kovač je povedal, da je uspešno korporativno upravljanje temelj uspešnega gospodarstva_ "Lastniška struktura in z njo povezano korporativno upravljanje je cikličnega značaja. To pomeni, da se sistemi izrodijo, ker se zaradi slabih odločitev znajdemo v ciklu. Normalizacija t. i. lastniške tržne strukture - koliko lastništva države in kje - to lastništvo je običajno problematično, kar se najbolj vidi pri vodenju. Je bolj stvar politike kot poznavanja ekonomije. Rešitev: pogledi se spreminjajo. Poznamo strukturo lastnik - menedžer - zaposleni. Lastnik daje navodila, menedžer upravlja. Danes poskušamo to razumeti drugače.
Korporativno upravljanje mora skozi formo lastnika vplivati na odločitve tako, da se bodo zadovoljevali širši interesi. Ali se državno podjetje obnaša drugače? Moralo bi se - za maksimiranje dobička. Težave, zaradi katerih smo se znašli tu, kjer smo, so ravno v privatizaciji - tu je glavni vzrok dolžniške krize. To ni le slovenski fenomen. To je danes globalna zgodba. Vprašanje je, na kakšen način smo prišli do tu, kjer smo. Radi se podcenjujemo, radi slikamo, da je druga stran brezmadežna in uspešna. Uspešna podjetja so nosilci slovenskega izvoza.
Dr. Žiga Turk meni, da je privatizacija šele začetek. Kapital s privatizacijo le menja obliko. Svoj pogled je ponazoril z anekdoto_ "V denacionalizaciji je moja mama dobila nazaj del nekega premoženja. Eno dvainsedemdesetino. Eden od sorodnikov je povedal slovenski pregovor_ Na kmetih vemo, samo enkrat se proda. ... Saj ne podariš. Samo premoženje zamenja obliko. Kar je mene zmotilo, je, da je na nek način žalostno, da javni prostor polni nek problem, ki ne bi smel biti političen. To je na nek način poslovna odločitev. Silna mistifikacija okoli privatizacije se mi zdi potrebna. Podjetij se sicer nekako držijo še druge stvari in od tod izvira strah. Ni tako, da ne bomo vedeli, kam z denarjem od prodaje. To moramo spraviti z dnevnega reda in se začeti pogovarjati o tem, kako državo spremeniti v boljši servis za državljane in državljanke. Ne prodajam privatizacije, da bomo podporno okolje za start-upe. Vseeno pa moramo spraviti to temo z dnevnega reda."
Miroslav Germ meni, da je ključ prihodnje uspešnosti v profesionalizaciji dela. Kot strokovnjak za ocenjevanje kakovosti bi dal Sloveniji, če bi bila podjetje, slabo oceno, saj ni videti jasnega cilja v vodenju_ "Morali bi imeti nadzorne svete, menedžment, ki bi vedel, kaj dela. Tega nimamo."
Rudi Bric je opisal svojo podjetniško pot - ustanavljanje, uspešno vodenje in uspešno prodajo podjetja_ "Ko sem prodal, sem bil čisto pravi milijonar. Bili smo štirje inženirji, ki smo sanjali svoje sanje in jih začeli uresničevati. Rekli smo si, delajmo softversko opremo in jo prodajmo Američanom. Ko sem bil v Ameriki, sem videl, kako so izkoriščali Mehičane ... Mene je to bolelo. Takrat smo bili politični prijatelji. To je bila intimna odločitev. Mama me je vprašala, zakaj je pomemben izvoz storitev, zakaj raje ne uvoziš in z dobičkom prodaš? Poznate zgodbo o frizerju, takole gre. Grem k frizerju. Recimo, da mi izda račun in plača davke. Plačam 10 evrov. Koliko je slovenska država zaradi tega bogatejša? Ne zelo. 10 evrov je zdaj v rokah moje frizerke, ki plača davke ... Kakšna razlika je, če se namesto mene ostriže italijanski turist? V tem primeru smo bogatejši za 10 evrov. V nekem trenutku moramo vrniti vsak evro, ki smo si ga izposodili. Ravnati moramo po kmečki logiki_ Vsakdo, ki malo več porabi, kot proda, bo imel na koncu minus ... Izvoz. Izvoz. Izvoz. Več izvoziti, kot uvoziti, več prodati, kot kupiti. Le tako bomo vrnili dolgove. Ne govorimo več o reprogramiranju, ampak o bankrotu. Nismo več daleč od tega, od Grčije. Nočemo imeti revne države. Hočemo državo, ki se v podjetja ne bo vmešavala s svojimi slabimi odločitvami. Kaj je Norveška naredila s prodajo naravnega bogastva? So obogateli? Ne. Še vedno imajo drag bencin. Varčujejo in vlagajo na najbolj varen možen način. V sklad za hude čase."
Podpredsednik SLS Primož Jelševar, ki je današnjo okroglo mizo moderiral, je ob koncu izpostavil, da se mora država do gospodarstva obnašati na enak način, kot se lastnik uspešnega podjetja obnaša do svojih delavcev_ "Nuditi jim mora določeno raven varnosti, jih spodbujati in uspešne nagraditi, manj uspešna državna podjetja pa včasih tudi malo "za ušesa". Gospodarska politika mora končno poskrbeti za zmanjšanje spon, ki so se nabirale zadnjih 25 let."
Posnetek okrogle mize si lahko ogledate spodaj.
http_//youtu.be/6_AK1UzMvMQ
Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek je v uvodu dejal_ "Prvenstveno se moramo ukvarjati s problemi gospodarstva, saj reševanje teh težav prinaša nova delovna mesta, delo pa daje človeku ponos in občutek pripadnosti družbi. V Sloveniji je marsikaj prenormirano. Ko smo prevzemali evropski pravni red, smo si "zakomplicirali življenje". Zelo smo vpeti v birokratske norme in to kaže na to, da je treba celo področje prevetriti, in tako bo tudi gospodarska rast višja. Za primerjavo ni treba pogledati daleč čez meje. Danes želim predvsem, da spregovori stroka, saj je prav, da se naučimo poiskati prave zaključke in sprejeti prave odločitve, ki bodo našim slovenskim podjetjem olajšala dobro delo in s tem tudi povzdignila družbo. Iz tipičnih razlogov, ker smo iz socializma navajeni na višji standard, že ves čas več zapravimo, kot ustvarimo. Če tega problema ne bomo sporazumno rešili, ne bomo nikoli odplačali dolgov. Danes slišana mnenja bodo dobra usmeritev, da stvari skozi zakonodajo enkrat za vselej rešimo."
Po mnenju dr. Andreja Umeka odgovor na vprašanje o dejanski uspešnosti naših podjetij ni enoznačen: "Slovenska podjetja so in niso uspešna. Pretežen del slovenskih podjetij je manj uspešen od njihove konkurence v primerljivih državah. Ravno BDP je eden ključnih pokazateljev, da slovensko gospodarstvo ni najuspešnejše. Domačega znanja ne znamo izkoristiti, pridobiti novih tehnologij in upravljavskih praks. Pretežna državna lastnina je eden izmed dejavnikov zaviranja razvoja gospodarstva, zato je treba zmanjšati to lastništvo. Slovenija mora prevzeti načine dela, ki so se izkazali kot uspešni. Prevzeti bi morali ameriško maksimo_ Learn from the best."
Mag. Uroš Rožič meni, da je razlogov za trenutno stanje slovenskega gospodarstva več, kot bi jih lahko našteli na eni okrogli mizi, "bistveno pa je, da poznamo razloge in se naučimo iz njih. Slovenski gospodarski sistem je že v 70. letih temeljil na mikropodjetjih ... V 90. letih vpeljan sistem se je izrodil. Ni vlaganja v razvoj, v tehnološke izboljšave. Denar je bil vložen drugam. Številke danes niso boljše zaradi pravilnega ravnanja, razlogi so drugod. Na nek način se stvari razvijajo stihijsko in to se danes pozna. Manjka nam dolgoročna usmeritev generalne gospodarske politike. Vsakokratna Vlada RS pa trenutno določa in spreminja te usmeritve".
Dr. Igor Masten je na vprašanje o razlikah v ocenjevanju uspešnosti podjetij v zasebni oz. državni lasti in družbeni odgovornosti podjetij odgovoril_ "Podjetja so uspešna, kjer imajo gospodarsko rast in onemogočajo konkurenco. Primerjati jih je treba z drugimi podjetji v regiji - tu se ne odrežejo najbolje. Preveč jih skrbi uspešnost. Ob pregledu bančnega sistema leta 2013 je bil primankljaj kapitala ugotovljen za domače banke v razmerju 1_3 proti tujim bankam. Analize, ki smo jih delali glede tega, kako so banke ocenjevale tveganje, so pokazale, da so bile tuje banke pri tem precej bolj uspešne in natančne. Na družbeno odgovornost podjetij gledam skozi princip eksternalij. Katerokoli podjetje mora škodo, ki jo povzroči, poplačati, ne glede na to, ali je domače ali tuje. To ne sme postati breme davkoplačevalcev. Pomembna je tudi skrb za zaposlene - zadovoljen, dobro plačan delavec, bo produktiven."
Dr. Bogomir Kovač je povedal, da je uspešno korporativno upravljanje temelj uspešnega gospodarstva_ "Lastniška struktura in z njo povezano korporativno upravljanje je cikličnega značaja. To pomeni, da se sistemi izrodijo, ker se zaradi slabih odločitev znajdemo v ciklu. Normalizacija t. i. lastniške tržne strukture - koliko lastništva države in kje - to lastništvo je običajno problematično, kar se najbolj vidi pri vodenju. Je bolj stvar politike kot poznavanja ekonomije. Rešitev: pogledi se spreminjajo. Poznamo strukturo lastnik - menedžer - zaposleni. Lastnik daje navodila, menedžer upravlja. Danes poskušamo to razumeti drugače.
Korporativno upravljanje mora skozi formo lastnika vplivati na odločitve tako, da se bodo zadovoljevali širši interesi. Ali se državno podjetje obnaša drugače? Moralo bi se - za maksimiranje dobička. Težave, zaradi katerih smo se znašli tu, kjer smo, so ravno v privatizaciji - tu je glavni vzrok dolžniške krize. To ni le slovenski fenomen. To je danes globalna zgodba. Vprašanje je, na kakšen način smo prišli do tu, kjer smo. Radi se podcenjujemo, radi slikamo, da je druga stran brezmadežna in uspešna. Uspešna podjetja so nosilci slovenskega izvoza.
Dr. Žiga Turk meni, da je privatizacija šele začetek. Kapital s privatizacijo le menja obliko. Svoj pogled je ponazoril z anekdoto_ "V denacionalizaciji je moja mama dobila nazaj del nekega premoženja. Eno dvainsedemdesetino. Eden od sorodnikov je povedal slovenski pregovor_ Na kmetih vemo, samo enkrat se proda. ... Saj ne podariš. Samo premoženje zamenja obliko. Kar je mene zmotilo, je, da je na nek način žalostno, da javni prostor polni nek problem, ki ne bi smel biti političen. To je na nek način poslovna odločitev. Silna mistifikacija okoli privatizacije se mi zdi potrebna. Podjetij se sicer nekako držijo še druge stvari in od tod izvira strah. Ni tako, da ne bomo vedeli, kam z denarjem od prodaje. To moramo spraviti z dnevnega reda in se začeti pogovarjati o tem, kako državo spremeniti v boljši servis za državljane in državljanke. Ne prodajam privatizacije, da bomo podporno okolje za start-upe. Vseeno pa moramo spraviti to temo z dnevnega reda."
Miroslav Germ meni, da je ključ prihodnje uspešnosti v profesionalizaciji dela. Kot strokovnjak za ocenjevanje kakovosti bi dal Sloveniji, če bi bila podjetje, slabo oceno, saj ni videti jasnega cilja v vodenju_ "Morali bi imeti nadzorne svete, menedžment, ki bi vedel, kaj dela. Tega nimamo."
Rudi Bric je opisal svojo podjetniško pot - ustanavljanje, uspešno vodenje in uspešno prodajo podjetja_ "Ko sem prodal, sem bil čisto pravi milijonar. Bili smo štirje inženirji, ki smo sanjali svoje sanje in jih začeli uresničevati. Rekli smo si, delajmo softversko opremo in jo prodajmo Američanom. Ko sem bil v Ameriki, sem videl, kako so izkoriščali Mehičane ... Mene je to bolelo. Takrat smo bili politični prijatelji. To je bila intimna odločitev. Mama me je vprašala, zakaj je pomemben izvoz storitev, zakaj raje ne uvoziš in z dobičkom prodaš? Poznate zgodbo o frizerju, takole gre. Grem k frizerju. Recimo, da mi izda račun in plača davke. Plačam 10 evrov. Koliko je slovenska država zaradi tega bogatejša? Ne zelo. 10 evrov je zdaj v rokah moje frizerke, ki plača davke ... Kakšna razlika je, če se namesto mene ostriže italijanski turist? V tem primeru smo bogatejši za 10 evrov. V nekem trenutku moramo vrniti vsak evro, ki smo si ga izposodili. Ravnati moramo po kmečki logiki_ Vsakdo, ki malo več porabi, kot proda, bo imel na koncu minus ... Izvoz. Izvoz. Izvoz. Več izvoziti, kot uvoziti, več prodati, kot kupiti. Le tako bomo vrnili dolgove. Ne govorimo več o reprogramiranju, ampak o bankrotu. Nismo več daleč od tega, od Grčije. Nočemo imeti revne države. Hočemo državo, ki se v podjetja ne bo vmešavala s svojimi slabimi odločitvami. Kaj je Norveška naredila s prodajo naravnega bogastva? So obogateli? Ne. Še vedno imajo drag bencin. Varčujejo in vlagajo na najbolj varen možen način. V sklad za hude čase."
Podpredsednik SLS Primož Jelševar, ki je današnjo okroglo mizo moderiral, je ob koncu izpostavil, da se mora država do gospodarstva obnašati na enak način, kot se lastnik uspešnega podjetja obnaša do svojih delavcev_ "Nuditi jim mora določeno raven varnosti, jih spodbujati in uspešne nagraditi, manj uspešna državna podjetja pa včasih tudi malo "za ušesa". Gospodarska politika mora končno poskrbeti za zmanjšanje spon, ki so se nabirale zadnjih 25 let."
Posnetek okrogle mize si lahko ogledate spodaj.
http_//youtu.be/6_AK1UzMvMQ
