Ljubljana, 12. februar 2014 – Slovenska kmečka zveza pri SLS opozarja širšo javnost ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, da mora pri izdelavi izhodišč za Predlog zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi v RS sodelovati strokovna in zainteresirana javnost. Dosedanji način priprave in izkušnje potrjujejo, da kasnejša vsebinska usklajevanja in dopolnitve ne prinašajo najugodnejših rešitev za vključene, zato je nedopusten način priprave, ki ne vključuje javne razprave in predstavnikov okolja, v katerem se bo zakon izvajal.
Čeprav vsebinsko novi predlog zakona zajema le upravljanje z državnimi gozdovi, ki predstavljajo okoli 25 % vseh gozdnih površin v Slovenji, mora ta biti vsebinsko in interesno naravnan k sistemskemu in celovitemu reševanju gozdno-lesnega sektorja. Sprememba Zakona o gozdovih samo zaradi poteka 20-letnega obdobja koncesije o gospodarjenju v državnih gozdovih ni odgovor na reševanje zatečenega stanja in neskladja v tem sektorju.
Že leta si lastniki gozdov prizadevajo za spremembo 5. člena dosedanjega zakona v smeri izenačitve pravic in obveznosti, kot je to urejeno pri naših sosedih. Prav tako je Slovenija neupravičena in nerazumna izjema, ko primerjamo višino koncesnine na m3 posekanega lesa. Tako je podjetje obremenjeno z od 9 do 12 evrov/m3, izvajalec kmet pa od 35 do 65 evrov/m3. Z namenom zagotovitve boljših ekonomskih pogojev in ohranjanja poseljenosti višje ležečih območij Slovenije smo uvedli Pravilnik o ohranjanju hribovskih in višinskih kmetij, ki ni prinesel nobene spremembe v smeri povečanja podeljenih koncesij kmetom.
Ali je res, da predlagana sprememba zakona legalno podaljšuje koncesijo dosedanjim imetnikom koncesije in ne odpira vsebinskih vprašanj glede na čas?
SKZ pri SLS ostro nasprotuje dnevnemu reševanju tako pomembnega vprašanja kot je gospodarjenje z gozdovi. Zato apelira na pristojno ministrstvo, da Zakon o gozdovih v celoti odpre, pripravi nova strokovna izhodišča za javno razpravo ter poenoti končno vsebino med vsemi vključenimi deležniki.
dr. Stane Klemenčič,
predsednik SKZ pri SLS
Čeprav vsebinsko novi predlog zakona zajema le upravljanje z državnimi gozdovi, ki predstavljajo okoli 25 % vseh gozdnih površin v Slovenji, mora ta biti vsebinsko in interesno naravnan k sistemskemu in celovitemu reševanju gozdno-lesnega sektorja. Sprememba Zakona o gozdovih samo zaradi poteka 20-letnega obdobja koncesije o gospodarjenju v državnih gozdovih ni odgovor na reševanje zatečenega stanja in neskladja v tem sektorju.
Že leta si lastniki gozdov prizadevajo za spremembo 5. člena dosedanjega zakona v smeri izenačitve pravic in obveznosti, kot je to urejeno pri naših sosedih. Prav tako je Slovenija neupravičena in nerazumna izjema, ko primerjamo višino koncesnine na m3 posekanega lesa. Tako je podjetje obremenjeno z od 9 do 12 evrov/m3, izvajalec kmet pa od 35 do 65 evrov/m3. Z namenom zagotovitve boljših ekonomskih pogojev in ohranjanja poseljenosti višje ležečih območij Slovenije smo uvedli Pravilnik o ohranjanju hribovskih in višinskih kmetij, ki ni prinesel nobene spremembe v smeri povečanja podeljenih koncesij kmetom.
Ali je res, da predlagana sprememba zakona legalno podaljšuje koncesijo dosedanjim imetnikom koncesije in ne odpira vsebinskih vprašanj glede na čas?
SKZ pri SLS ostro nasprotuje dnevnemu reševanju tako pomembnega vprašanja kot je gospodarjenje z gozdovi. Zato apelira na pristojno ministrstvo, da Zakon o gozdovih v celoti odpre, pripravi nova strokovna izhodišča za javno razpravo ter poenoti končno vsebino med vsemi vključenimi deležniki.
dr. Stane Klemenčič,
predsednik SKZ pri SLS