Ljubljana, 18. februar 2015 – Gorenjski glas je včeraj objavil intervju s predsednikom SLS mag. Markom Zidanškom. Z njim se je pred srečanjem s predsedniki in funkcionarji odborov SLS v 1. volilni enoti, na Gorenjskem, v četrtek, 12. februarja 2015, v škofjeloški Kašči pogovarjala novinarka Danica Z. Žlebir.

Intervju najdete v aktualni 14. številki Gorenjskega glasu (z dne 17. 2. 2015), v nadaljevanju pa ga z dovoljenjem avtorice objavljamo v celoti.

***

Uredili bodo svoje vrste

Na kongresu izvoljeno novo vodstvo Slovenske ljudske stranke (SLS) v teh dneh obiskuje članstvo in volivce v volilnih enotah po vsej Sloveniji. Na srečanju gorenjske volilne enote v Škofji Loki smo v pogovoru z novim predsednikom Markom Zidanškom poizvedeli o načrtih stranke po tem, ko je na lanskih parlamentarnih volitvah izpadla iz državnega zbora.

Danica Zavrl Žlebir

Po volilnem uspehu na zadnjih parlamentarnih volitvah ste se zavezali, da na naslednjih SLS znova pride v državni zbor. Kako boste izpeljali to nalogo?

„Po polomu na državnozborskih volitvah smo se uspešno vrnili na lokalnih volitvah, kar nam vrača optimizem. Smo si pa zadali nalogo (in temu so namenjeni tudi obiski po volilnih enotah v Sloveniji), da uredimo lastne vrste in organiziranost stranke, ugotovimo, kjer smo zaspali in kako spodbuditi aktivnost zlasti v manj dejavnih občinskih odborih. Analizirali smo tudi stanje za nazaj, se posipali s pepelom in ugotavljali, kje smo delali napake. Vsekakor bomo nadaljevali z novim načinom dela, potrjenem na kongresu. Moja vizija je, naj bo SLS odprta, široka desnosredinska stranka, ki se predvsem ukvarja s prihodnostjo, kako bomo v državi imeli delo, ustvarjali nova delovna mesta, ljudje pa bodo imeli dostojanstvo, ki ga delo daje, na drugi strani pa tudi možnost za pokrivanje javne porabe, ki je sestavni del našega življenja. Dvoje volitev se nam je lani dobro izšlo, poleg lokalnih tudi evropske, kjer ima SLS prvič v zgodovini svojega poslanca, Francija Bogoviča, zato tudi pravimo, da smo parlamentarna stranka, saj smo v parlamentu v naši širši domovini, to pa daje položaj stranki tudi na evropski ravni.

Kako ste zadovoljni z izidom lokalnih volitev na Gorenjskem?

„Na lokalni ravni smo najbolj uspešna stranka, tako glede števila županov kot občinskih svetnikov pa tudi navzdol, v svetih KS in mestnih četrti. Je pa to različno po Sloveniji, tudi na Gorenjskem. V nekaterih lokalnih okoljih smo po volitvah okrepili svoj položaj, kar se zlasti pozna na širšem Škofjeloškem (še posebej v Železnikih), in v še nekaterih občinah, kot sta Naklo in Šenčur, pridobili smo svetnika na Jesenicah, smo pa nekoliko šibkejši na zgornjem Gorenjskem. SLS je sicer na terenu ena najbolje organiziranih strank, pa vendarle nismo povsod zadovoljni in nam ni uspelo povsod sestaviti list, zato je sedaj naš načrt, ko utrjujemo in obiskujemo strankarski teren, da spodbudimo tiste strankarske odbore, ki so manj aktivni, da bodo pripravljeni na naslednje državnozborske in lokalne volitve. V prvi volilni enoti na Gorenjskem smo imeli izvoljenih nekaj več občinskih svetnikov (prej jih je bilo 32, sedaj 35), tudi več županov, ki so bodisi člani naše stranke bodisi so kandidirali z našo podporo. Želimo, da bi naši člani dobro delali v občinskih svetih v lokalnih okoljih in pokazali, da je SLS povezovalna stranka, da se ne ukvarja z razprtijami, in bomo skrbeli, da v lokalnem okolju podprejo vse dobre projekte, ki so pomembni za dobro življenje občanov."

Kako razmišljate o veliki zadolženosti naše države in kje vidite rešitev?

»Naša država je ekstremno zadolžena. Ker smo se že nekaj let zadolževali za porabo namesto za razvojne projekte, je čas, da končno uravnotežimo svoje lastne finance in uveljavimo fiskalno pravilo, ki je bilo zapisano v ustavo, sedaj pa rabi še izvedbeni zakon. Ta v srednjeročnem obdobju, od 10 do 15 let, terja, da se uravnotežita javna poraba na eni in prihodki na drugi strani. Tudi danes je še aktualna biblijska zgodba o sedmih suhih in sedmih debelih kravah_ ko je konjunktura, moraš nekaj prihraniti za takrat, ko je recesija, in to se mora v nekem obdobju izravnati. Morda si kako leto odpustka lahko privoščiš, seveda z nekim širšim družbenim konsenzom.«

Kakšno je stališče vaše stranke do morebitnih nepravilnosti pri dokapitalizaciji bank?

»Stvari v zvezi s sporno dokapitalizacijo bank je treba najmanj pojasniti. Pričakujemo, da bodo odgovorni na odkrit način povedali, kaj se je dogajalo, ali drži to, kar se je z nekaterimi dokumenti dokazovalo. Mislim, da smo dovolj zrela država, da morajo pristojni organi stvari preiskati, in če so se dogajale nepravilnosti, naj tisti, ki so jih zagrešili, za to ustrezno odgovarjajo. Če je bila napravljena krivica, naj se ta popravi. Za dokončne ocene je sedaj še prezgodaj_ naj se najprej soočijo argumenti, pristojni naj stvari pregledajo in če je prišlo do napake, naj jo odgovorni zanjo po moško priznajo in zanjo odgovarjajo.«

Kako se opredeljujete do privatizacije državnega premoženja?

„Čas je že, da država preide v normalno pravično tržno gospodarstvo. To bo treba napraviti predvsem zato, da se prekinejo škodljive vezi med najvišjimi političnimi akterji in slovenskimi podjetji v državni lasti. V naši stranki smo za pregledno in družbeno odgovorno prodajo državnih podjetij_ to pomeni konkurenčne ponudbe, visoke cene, enake možnosti za vse zasebne kupce z realnim kapitalom. Smo proti prodaji državnih zemljišč in previdni pri infrastrukturi, kar pa se da učinkovito rešiti s podelitvijo državnih koncesij zasebnim lastnikom. Želimo si tudi izboljšanja upravljanja državnih podjetij. Treba je redefinirati, katera so prva podjetja, ki naj bi jih prodali, katera pa ne tako nujno, saj je treba tudi pogledati na podjetja, ki so dobro upravljana, niso zadolžena in dosegajo dobičkonosnost. Nesprejemljive pa so stalne dokapitalizacije in razne subvencije zaradi slabega poslovanja in menedžmenta v določenih podjetjih in stalni pritiski, da bi z davkoplačevalskim denarjem podpirali negospodarno. vodena podjetja. Pri tem radi rečemo: dajmo gospodarstvu priložnost, da reši gospodarstvo. Vemo, da je postopek pregledne privatizacije nujen, v kakšnih za družbo posebno pomembnih podjetjih pa so verjetno potrebna kakšna zanesljiva sidra, ki še omogočajo vpliv države.«

Aktivno se vključujete tudi v razpravo o zakonski prepovedi gojenja gensko spremenjenih organizmov (GSO) v Sloveniji.

»Potem ko je Evropski parlament s svojo odločitvijo dal možnost državam članicam, da lahko odločajo o tem, ali bodo prepovedale gensko spremenjene organizme (GSO) na svojem zemljišču, smo pozvali vlado, naj pripravi zakon, po katerem bi bili v Sloveniji GSO prepovedani, tako v krmi kot v setvi. Upamo, da bo vlada to podprla. Izredno pomembno je, da do tega pride tudi v okviru sosednjih držav, v okolju Alpe Adria. Pomemben je tudi okvir za pogajanje o trgovinskem sporazumu med ZDA in EU, kjer si želimo, da se za Slovenijo izpogajajo takšne rešitve, ki bi nam omogočile neki normalen status. Smo sicer manjša država v EU, a je prav, da večji upoštevajo tudi manjše. Majhnost je včasih tudi prednost_ lahko pridelamo lokalno kakovostno hrano, dosežemo velik delež samooskrbe, predvsem pa bi morali z ustreznimi predpisi omogočiti, da bomo takšno hrano lahko ponudili svoji odraščajoči mladini, od vrtcev do šol. V Sloveniji imamo v lokalnih okoljih več primerov dobrih praks. Tako smo denimo v Celju pred leti podpisovali, naj bo to območje brez GSO, in mlekarna Celeia ima sedaj označene vse svoje proizvode brez GSO. Takšne izkušnje iz mikro okolij kažejo, da je to lahko konkurenčna prednost v primerjavi z ostalimi okolji in neka butična zgodba, ki jo Slovenija lahko pozicionira tudi v okviru EU.«

***