Predstavitev stališč o Programu razvoja podeželja 2014

Predstavitev stališč o Programu razvoja podeželja 2014 – 2020

Petek, 27. Februar 2015 ob 17:50

V organizaciji SLS s predstavniki KGZS, ZZS, SKS, SKZ pri SLS in ZSPM

Ljubljana, 27. februar 2015 – Slovenska ljudska stranka je v sredo, 25. februarja 2015, organizirala novinarsko konferenco in predstavitev stališč o Programu razvoja podeželja (PRP) 2014–2020. Zbrane je najprej nagovoril predsednik SLS mag. Marko Zidanšek, nato pa so stališča o PRP 2014–2020 predstavili tudi člani različnih slovenskih kmetijskih organizacij, Robert Peklaj iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Anita Jakuš iz Zadružne zveze Slovenije (ZZS), Jernej Redek, tajnik Sindikata kmetov Slovenije (SKS), Klemen Šavli iz Slovenske kmečke zveze pri SLS (SKZ) in Rok Sedminek iz Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM). Predstavitve so se udeležili tudi kmetje, ki so v razpravi po predstavitvi stališč organizacij imeli priložnost govorcem zastaviti vprašanja in predstaviti tudi svoje poglede na PRP 2014–2020.

Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek je v uvodu poudaril, da je PRP 2014–2020 »nekje na svoji poti skrenil in zgrešil svoj končni oz. pravi namen«, na kar kaže tudi udeležba na dogodku. »Namesto, da bi to bil dokument, ki ustvarja in vodi državno politiko v dobro deležnikov na področju kmetijstva, je to program, ki služi samemu sebi,« je bil kritičen Zidanšek in dodal_ »V SLS ugotavljamo, da je Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. sam minister na Svetu za kmetijstvo, ki je njegov svetovalni organ, takoj po prejetju pripomb (kmetijskih organizacij, op. p.) poudaril, da bo izključil nevladne organizacije iz priprave popravkov. Organizacije so bile v pripravo programa vključene šele januarja, in sicer pri predstavitvah, ne pa tudi pri usklajevanju uredb.« Zidanšek je še opozoril, da PRP 2014–2020 ne sledi besedam in obljubam, s katerimi je bil predstavljen in ne zagotavlja prehranske varnosti, samooskrbe niti razvoja podeželja »na način, ki si ga predstavljamo in zaslužimo«. Kot cilj, h kateremu bi moral stremeti PRP 2014–2020, je predsednik SLS mag. Marko Zidanšek izpostavil pripravo in sprejetje dobro, učinkovito in razvojno naravnanega programa, tudi če bi to pomenilo njegov kasnejši sprejem, ne pa hitra potrditev slabšega programa.

Predstavnik KGZS Robert Peklaj je povedal, da so v KGZS zadovoljni, da je bil PRP 2014–2020 sprejet in potrjen v Bruslju, saj to omogoča začetek izvajanja ukrepov in po drugi strani pomeni, da »prej, kot bo stvar izpeljana, prej bodo sredstva pri naših kmetih«. Opozoril je na dejstvo, da se lahko za dosego ciljev mnoga določila iz PRP 2014–2020 izvajajo na različne načine. Pri tem je prišlo do nekaterih razhajanj, saj je bila tretja različica PRP 2014–2020 v potrditev Evropski komisiji poslana brez sodelovanja KGZS, kljub temu, da so s predlogi in pripombami sodelovali pri pripravi dokumenta. Peklaj je navedel nekatere razloge za nesoglasja, in sicer zmanjšanje števila nadstandardov pri KOPOP, vključitev samo novih zahtev pri sadjarstvu in vinogradništvu, ki od kmetov zahtevajo daljši čas pridelave in večja vlaganja, neomejeno možnost pridelave določenih poljščin pri poljedelstvu, podpore za strme površine in za spodbujanje reje živali z doma pridelano krmo niso vključene v program, zmanjšanje možnosti pridobitve sredstev za mlade kmete in zmanjševanje števila nadstandardov pri dobrobiti živali.

Predstavnica ZZS Anita Jakuš je izpostavila ključne ukrepe PRP 2014–2020, ki jih je predlagala ZZS_ »Gre za ukrepe informiranja in svetovanja, ki pa jih je treba razširiti na področje podjetniškega in poslovnega sodelovanja. Na področju demonstracijskih projektov so pomembne demonstracijske kmetije, poleg tega pa tudi predelava in povezovanje.« Povedala je, da so se zelo potrudili tudi na področju organizacij proizvajalcev, »kjer smo poskušali prepričati ministrstvo, da je treba ne samo ustanavljati nove organizacije proizvajalcev, ampak se tudi potruditi, najti rešitve in krepiti obstoječo organiziranost, jo povezovati.« ZZS se je po besedah Anite Jakuš tudi zelo potrudila, da bi se v PRP 2014–2020 vključilo kolektivne naložbe, kar jim je delno tudi uspelo. Velike upe imajo za ukrepe sodelovanja, ki imajo veliko možnosti za krepitev sodelovanja na podeželju. Veseli so, da država razume pomembnost zadružništva, skrbijo pa jih nekateri ukrepi, zato bodo zahtevali čimprejšnji popravek PRP 2014–2020, ki bo omogočal kar najboljšo izkoriščenost razpoložljivih sredstev.

Tajnik SKS Jernej Redek je opozoril, da PRP 2014–2020 »ni naravnan razvojno in ciljno, da bi vsi vedeli, kam si s slovenskim kmetijskim sektorjem želimo priti čez deset, dvajset let. Zato je SKS že januarja na sestanku pri ministru izpostavil, da želimo čimhitrejši dialog, da se začne PRP 2014–2020 čimprej popravljati, da se vzpostavi stik z nevladnimi organizacijami, ki je bil prekinjen. Zdaj rešujemo posledice te prekinitve.« Spremembe PRP 2014–2020 morajo biti po mnenju SKS naravnane razvojno in okoljsko ter v smeri ohranjanja podeželja in dviga konkurenčnosti slovenskega kmetijstva. V razpravi, ki je sledila predstavitvam stališč, je Redek izpostavil še, da je vstop v ukrep KOPOP res prostovoljen, a je izpolnjevanje nadstandardov, in dodal, da se očitno uradniki na ministrstvu niso zavedali, da bo to po letu 2020 postal standard. Vprašal se je tudi, kaj bo ministrstvo naredilo po letu 2020, da se bodo ti ukrepi lahko nadaljevali, saj do takrat kmetje ne bodo mogli prejeti več nobenih dodatnih sredstev.

Predstavnik SKZ pri SLS Klemen Šavli je opozoril, da bo zaradi PRP 2014–2020 na Tolminskem »največ izgubila predvsem živinoreja in kraji, kjer je izključno travna ruša, kjer ni alternative za poljščine ali kaj drugega.« PRP 2014–2020 sicer po njegovih besedah na prvi pogled ponuja veliko možnosti za črpanje sredstev, vendar so »s stališča kmeta, uporabnika ta sredstva praktično nedosegljiva, kajti v veliko primerih bi morali popolnoma spremeniti tehnologijo pridelave krme, gnojenje, …« Šavli je izpostavil še pravilo spravila suhe krme s travinja, ki predstavlja za male kmetije veliko obremenitev, saj si ne morejo privoščiti investiranja v drage objekte in sušilne naprave. Vprašal se je tudi, kako so si snovalci PRP 2014–2020 zamislili neposredno vnašanje gnojevke v rušo tam, kjer je to zaradi strmine nemogoče izvesti, na primer v tolminskih ali cerkljanskih hribih, edini način pa bi bil razprševanje s topom. Po njegovem je velika anomalija določilo, da je cela kmetija pod zelo strogim vodovarstvenim nadzorom zaradi le ene parcele, ki spada na vodovarstveno področje. Šavli je izrazil tudi bojazen, da se bo še več kmetov odločilo, da ne vstopijo v okoljski program, ker je zaradi razlike med višino subvencije in dejanskih stroškov v praksi neizvedljiv.

Član ZSPM Rok Sedminek se je strinjal z dotlej povedanim in se osredotočil na mlade kmete, ki jih je v Sloveniji 4 %, evropsko povprečje pa je 6 % rangiranih na 35 let. Kritičen je bil do ministrstva, ki po njegovem premalo naredi zanje. Razvoj politike na tem področju spremlja že od leta 2014 in je nad njim v zadnjem času razočaran. Prejšnji sistem je bil pravičen, pogoje za financiranje je določal glede na točkovanje, zdaj pa sta na voljo dva zneska – 45. 000 evrov za kmečko zavarovanje, sicer pa 18. 000 evrov. Sedminek meni, da je sedanji ukrep usmerjen socialno, niti malo pa ne razvojno, s čimer bi lahko prispeval tudi k samooskrbi. Ob dejstvu, da je v Sloveniji najmočnejša živinoreja, ki ima 115 % samooskrbe in s tem 15 % bruto priliva iz tujine, se je Sedminek vprašal, česa se bojimo. Za primerjavo je povedal, da Luksemburg, ki je tudi močan v živinoreji in pridelavi mleka, 60 % mleka proda izven svojih meja. Dejal je še, da si je ZSPM prizadevala za lastniški prevzem mladih, kar ji je v drugem stebru uspelo, v prvem pa ne. Za prihodnje boljše ukrepe meni, da bi moralo biti merilo za zaposlitev na MKGP deset let delovnih izkušenj na kmetiji.

Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek je ob zaključku predstavitve stališč o PRP 2014–2020 dejal, da je debata odrazila trenutno stanje na področju razvoja podeželja in pokazala tudi, da ni še nič zamujenega. Izrazil je pričakovanje, da bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan prisluhnil deležnikom in nadoknadil pomanjkanje dialoga. Zidanšek pričakuje tudi več truda, da s popravki programa »pridemo do tistega cilja, ki ga slovensko podeželje oz. slovensko kmetstvo pričakuje, se pravi, da bo enakomerno razvojno naravnano«, da povečamo črpanje evropskih sredstev in dosežemo boljše stanje na podeželju, na slovenskih kmetijah. Le tako bomo po Zidanškovem mnenju v Sloveniji pokazali, da znamo in zmoremo.

Izjave udeležencev na predstavitvi stališč o PRP 2014–2020 si lahko ogledate spodaj.

Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek:

http_//youtu.be/C9-DxSe5ZmM

Predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Robert Peklaj_

http_//youtu.be/tgy-HO8Sm_Y

Predstavnica Zadružne zveze Slovenije Anita Jakuš:

http_//youtu.be/-fzd29OA-XQ

Tajnik Sindikata kmetov Slovenije Jernej Redek_

http_//youtu.be/Tru_wJeGRNQ

http_//youtu.be/rhnIeDbe_QE

Predstavnik Slovenske kmečke zveze pri SLS Klemen Šavli:

http_//youtu.be/M2xvZ6x3YkE

Član skupine za kmečko mladino Zveze slovenske podeželske mladine Rok Sedminek_

http_//youtu.be/ubNBVRon9CY

Zaključne misli predsednika SLS mag. Marka Zidanška:

http_//youtu.be/4EHtndKjfE4

Zadnje objave

Sat, 27. Oct 2018 at 18:12

1306 ogledov

V Škofji Loki z dobro voljo in delovno energijo vstopajo na lokalne volitve

Obiskal jih je tudi Robert Strah, županski kandidat SDS, in se zahvalil za podporo SLS pri kandidaturi za župana Škofje Loke. Zbrani člani in svetniški kandidati liste SLS v Škofji Loki pa so obljubili, da se bodo pri svojem delu maksimalno potrudili.

Sat, 27. Oct 2018 at 18:10

2252 ogledov

Pogovorni večer: Zakaj je krščanstvo tako pomembno za dobrobit družbe?

Slovenska ljudska stranka vljudno vabi na pogovorni večer ZAKAJ JE KRŠČANSTVO TAKO POMEMBNO ZA DOBROBIT DRUŽBE? Dogodek bo potekal v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana, in sicer v soboto, 3. novembra 2018, ob 19. uri. Skozi zgodovinski oris in kritično refleksijo sedanjosti se bomo vprašali, kako je krščanska misel, tako katoliška, kot protestantska, vplivala na pridobitve naprednih in uspešnih družb, ki jih cenimo še danes, in sicer tako verujoči, kot neverujoči. Osredotočili se bomo tudi na dobo razsvetljenstva in vzroke, ki vodijo Zahod k oddaljevanju od svoje lastne tradicije. Vprašali se bomo, kako se soočati z modernim tokom mišljenja in vsemi ostalimi izzivi, ki bodo neizogibni. Z nami bodo naslednji odlični gostje: dr. Stane Grandadr. Janez Šumradaddr. Jonatan Vinkler Pogovor bo povezoval: Matjaž Lulik Veselimo se srečanja z vami!

Thu, 25. Oct 2018 at 22:19

1693 ogledov

Predstavili kandidate skupne liste SLS in stranke Glas za otroke in družine za ljubljanski mestni svet

Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani so se predstavili kandidati skupne liste SLS in stranke Glas za otroke in družine za mestni svet MO Ljubljana. Nosilec skupne liste Janez Žagar, dr. Jože Osterc, Janez Podobnik, dr. Andrej Umek in Aleks Leo Vest so predstavili ključne poudarke, s katerimi SLS vstopa v kandidaturo za ljubljanske mestne svetnike. Izpostavili so prizadevanje za to, da za vožnjo po ljubljanski obvoznici ne bi več potrebovali vinjete in da se v Ljubljani za potrebe Ljubljančanov in drugih prebivalcev vzpostavi tržnico in veletržnico z izključno slovensko lokalno pridelano hrano po sprejemljivih cenah. Prizadevali si bodo tudi za to, da bi ljubljanski mestni svet postal prostor spoštljive in odprte komunikacije. Aleš Primc in Polona Naglič pa sta v imenu stranke Glas za otroke in družine izpostavila prizadevanje, da bi Ljubljana postala družinam čim bolj prijazno mesto, da bi v prihodnje posebno pozornost namenili številnim upokojencem in drugim osamljenim ljudem in se zavzela za več rekreacijskih površin v Ljubljani tudi za domače ljubljenčke. Predsednik SLS Marjan Podobnik pa je ob podpori kandidatom in kakovostni celotni listi izpostavil, da si bo skupaj s sodelavci prizadeval, da se SLS odpre mestu in da enako kot s podeželskim SLS zadiha tudi z mestnim pljučnim krilom. Čeprav je bilo v Ljubljani pod dosedanjim vodstvom župana Zorana Jankovića in njegove ekipe narejenega tudi veliko pozitivnega, SLS – tako kot SDS in NSi – podpira župansko kandidaturo Anžeta Logarja v prepričanju, da lahko dosedanje dobre projekte nadgradi, neoptimalne pa spremeni.

Thu, 25. Oct 2018 at 22:15

1592 ogledov

SLS v Zagorju ob Savi z doslej najmočnejšo listo

SLS Zagorje ob Savi je danes na novinarski konferenci v Gostišču Ribnik predstavila županskega kandidata SLS, kandidatno listo za občinske svetnike ter Razvojni program SLS za občino Zagorje ob Savi. Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca je povedal, da gre za doslej najmočnejšo listo, na kateri je sedem direktorjev oz. lastnikov uspešnih zagorskih podjetij, trije sedanji in več nekdanjih predsednikov KS, guverner Rotary Slovenija, predsednica Zveze kmetic Slovenije, predsedniki športnih društev in ugledni gospodarji kmetijskih gospodarstev ter drugi uspešni Zagorjani. Ker nas poznate, pa je njihov slogan. Županski kandidat Alojz Slavko Jelševar je oče štirih otrok, glasbenik in dolgoletni direktor visokotehnološkega podjetja JE&GR. Kot je dejal, je čas, da Občina Zagorje dobi drzen razvojni program in ambiciozno ekipo, ki ga bo uresničila. Zagorje mora imeti po njegovih besedah posluh za ustvarjanje delovnih mest prihodnosti – to pa so okoljsko ozaveščena podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Iztok Živko, direktor družbe Tevel iz Kisovca je predstavil projekt energetsko samozadostne Občine Zagorje ob Savi, ki bi bila lahko največja takšna občina in tako zgled v Evropi. Ker je v občini ponovno povišana raven PM10 delcev, je nujno potrebna sprememba miselnosti. Tako kot je bil eden od znanilcev drugačnega načina razmišljanja projekt Manj svečk za manj grobov, ki so ga začeli člani zagorske SLS in so ga povzeli tudi drugi kraji po Sloveniji, bi bili lahko v Zagorju zgled drugim občinam, kjer bi s serijo manjših vetrnih in plinskih elektrarn ter hidroelektrarn na zasebnih površinah ustvarili dovolj električne energije za potrebe vseh zagorskih gospodinjstev. Janez Lipec, guverner Rotary district 1912, ki pokriva Slovenijo in Makedonijo, si želi, da se Zagorje odpre navzven in izkoristi tržno nišo razvoja turizma. Aktivno je treba podpreti lokalne šole, da bodo zagotavljale potrebe trga dela prihodnosti. Izkoristiti je treba naravne potenciale in ljudi, ki imajo znanje, voljo in delovne navade, takšnih pa je v Zagorju dovolj. Delo mora znova postati vrednota. Neda Starman Ržišnik, predsednica Konjeniškega kluba Vajkard Valvasor je predstavila projekt razvoja termalnega in eko turizma v Zagorski dolini s postavitvijo informacijskih tabel in zemljevidov ter odprtjem turistično informativne pisarne in info točke v Zagorje. Predstavila je idejni projekt obnove Medijskih toplic kot ekskluzivnih term v stilu časa Vajkarda Valvasorja, ki bi bile povezane z obnovljenim Medijskim Gradom, kjer bi se izvajale grajske poroke. Boštjan Ocepek, predsednik krajevne skupnosti Šentlambert, je povedal, da mu je program SLS zelo blizu, saj temelji na enakomernem razvoju vseh krajev v občini. Tudi za Občino Zagorje bi bilo dobro, da bi namenila več sredstev za obnovo cest in družbenega življenja na okoliških vaseh. Te so sicer lepo urejene tudi zaradi veliko prostovoljnega dela, ki ga naredijo krajani.

Thu, 25. Oct 2018 at 22:14

2553 ogledov

SLS samozavestno na lokalnih volitvah: »Ker nas poznate«

Na predstavitvi v Kobilju je županske kandidate podprl predsednik SLS Marjan Podobnik in predstavil glavne vsebinske poudarke delovanja SLS. Povedal je, da je SLS stranka, ki spoštuje sočloveka, družino, delo, lastnino in domovino in je odprta za vse, razen za podpornike skrajnih stališč. Izpostavil je uspešnost dela županov in občinskih svetnikov SLS, kar je tudi razlog za optimizem pred prihajajočimi volitvami. SLS je imela doslej 32 županov izvoljenih na svoji listi, skupaj z neodvisnimi in skupnimi kandidati s podporo SLS pa je v Klubu županov SLS sodelovalo 42 županj in županov. Podobnik je izrazil pričakovanje, da bo Klub županov SLS tudi v prihodnje ostal številčno najmočnejši. Sledila je predstavitev Roberta Ščapa, župana Občine Kobilje, Cvetke Ficko, županje Občine Grad, Ludvika Novaka, župana Občine Puconci, Franca Horvata, župana Občine Tišina in Antona Törnarja, župana Občine Črenšovci. Župani so bili enotni, da je treba povečati sredstva za takoimenovano povprečnino, s čimer bi zagotovili intenzivnejši razvoj tudi manjših podeželskih in obmejnih občin. Zavzeli so se tudi za čimprejšnjo ustanovitev pokrajin ter prenos dela državnih pristojnosti in sredstev z državne ravni na prihodnje pokrajine. Marjan Podobnik je predstavljena prizadevanja županje in županov v celoti podprl. Kasneje se je predsednik SLS v občini Kidričevo srečal s kandidatom SLS za župana Damjanom Medvedom in kandidati SLS za občinski svet ter podprl njihovo kandidaturo.

Thu, 25. Oct 2018 at 22:12

2044 ogledov

Dr. Darinka Fakin že petič za županjo Občine Majšperk

Dr. Darinka Fakin živi z možem Brankom in sinom Tomažem v Majšperku. Funkcijo županje opravlja nepoklicno, saj je kot redna profesorica zaposlena na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za strojništvo, na Oddelku za Oblikovanje in tekstilne materiale. Osnovno šolo je obiskovala v Majšperku in nadaljevala šolanje na Gimnaziji Dušana Kvedra Ptuj. Dodiplomski študij je končala na takratni Tehniški fakulteti Maribor in se leta 1985 zaposlila v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku. Med delom je kot mlada raziskovalka končala tudi magistrski študij. Po več kot 15-letnem delu v industriji se je leta 2000 zaposlila na Fakulteti za strojništvo, kjer je leta 2004 tudi doktorirala. Med delom je vseskozi aktivna tudi na raziskovalnem področju, je avtorica ali soavtorica številnih izvirnih znanstvenih člankov, patentov, raziskovalnih nalog, elaboratov, študij, strokovnih člankov, avtorica in soavtorica učbenikov in navodil za vaje. V lokalno politiko se je vključila že leta 1994, ko je nastala naša Občina Majšperk. V prvem mandatu je bila predsednica Občinskega sveta, v drugem podžupanja in sedaj opravlja že četrti mandat funkcijo županje. Ta funkcija ji predstavlja velik izziv, saj vemo, da je uvedba lokalne samouprave prinesla tudi lokalnemu okolju velike priložnosti. To se opazi skoraj na vsakem koraku. V teh letih so izvedli številne pomembne investicije na področju infrastrukture, izobraževanja, športa, kulture, turizma, gospodarstva, varovanja in urejanja okolja ter na področju delovanja društev. Vse to jim je uspelo, ker so bili sposobni delati skupaj.

Teme

Anita Jakuš EK Evropska komisija Jernej Redek KGZS Klemen Šavli kmetijstvo KOPOP male kmetije Marko Zidanšek Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS MKGP mladi kmetje Obvestila podeželje predsednik SLS Program razvoja podeželja 2014-2020 PRP 2014-2020 Robert Peklaj Rok Sedminek SKS SKZ pri SLS zavarovanje ZSPM ZZS