Ljubljana, 20. marec 2015 – Koprska mestna svetnica SLS Olga Franca je včeraj na skupni seji odborov Državnega zbora RS za zdravstvo ter družino, socialne zadeve in invalide v imenu staršev invalidnih otrok iz Slovenske Istre in kot prvopodpisnica peticije Za zavod Debeli rtič predstavila trinajst ukrepov za sistemsko ureditev celostne obravnave oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji ne glede na starost. »Govorimo o najbolj nemočnih, nebogljenih državljanih, veliko od njih ne govori, ne hodi, ne sliši in so 24 ur odvisni od pomoči drugih oz. potrebujejo vseživljenjsko pomoč, podporo, spremstvo ali varstvo. Med dejanskim stanjem in potrebami na področju obravnave oseb s posebnimi potrebami obstaja velika praznina,« je opozorila Olga Franca.
»Starši otrok s posebnimi potrebami Slovenske Istre se že 14 let borijo za sistemsko ureditev pravic in za izgradnjo zavoda za invalidno mladino na Debelem rtiču,« je povedala Olga Franca in dodala, da je projekt že odobren in mora biti dokončan čim prej, vsekakor pred načrtovanim koncem pristojnega ministrstva, leta 2017. »Za gradnjo zavoda Debeli rtič je pobudnica Angela Lampe zbrala že okoli 4.000 podpisov. Pričakujemo, da nas bo ministrica dr. Anja Kopač Mrak tekoče obveščala o vsaki aktivnosti na projektu. Prvi razpisi morajo biti že v tem mesecu,« je dejala mestna svetnica MO Koper Olga Franca in prisotnim predstavila predloge in mnenja staršev iz Sklada Silva, posameznih staršev nastanjenih oseb v Bolnišnici Stara gora in doma.
Predsednica Mestnega odbora SLS Koper Olga Franca je opozorila na dejstvo, da osebe s posebnimi potrebami po dopolnjenem 26. letu starosti izpadejo iz sistema in izgubijo določene pravice, vendar bi jih morali obravnavati enako ne glede na starost. Po mnenju staršev invalidnih otrok naša družba ni poskrbela za sistemsko rešitev, sedanja usmeritev ureditve celostne obravnave ljudi s posebnimi potrebami je zelo ozko usmerjena, obravnave pa so različne tako po obsegu kot strukturi in starosti potreb tako iz zdravstvenega kot socialnega zavarovanja.
Nujni ukrepi in spremembe, ki bodo vplivale na izboljšanje kakovosti življenja najbolj nemočnih državljanov, oseb s posebnimi potrebami, na naslednjih področjih:
»Smo v 21. stoletju, na poti izhoda iz krize, na poti rasti prispevkov za zdravstveno zavarovanje, rasti BDP, zato vsem prisotnim polagam na srce invalidne otroke. Postavite se v njihovo kožo, v okovje njihovih najbližjih in čimprej odreagirajte vsi, ki ste danes na odgovornih položajih v naši državi,« je v zaključku dejala Olga Franca in v pogovoru po seji še pozvala Vlado RS, naj se drži roka, 31. julija 2015, za pripravo in predstavitev seznama prednostnih nalog za urejanje problematike oseb s posebnimi potrebami. Ob tem je izrazila upanje, da bodo upoštevali glas staršev invalidnih otrok in njihove predloge za nujne ukrepe, »ker se napredek družbe meri po napredku odnosa do najšibkejših«.
»Starši otrok s posebnimi potrebami Slovenske Istre se že 14 let borijo za sistemsko ureditev pravic in za izgradnjo zavoda za invalidno mladino na Debelem rtiču,« je povedala Olga Franca in dodala, da je projekt že odobren in mora biti dokončan čim prej, vsekakor pred načrtovanim koncem pristojnega ministrstva, leta 2017. »Za gradnjo zavoda Debeli rtič je pobudnica Angela Lampe zbrala že okoli 4.000 podpisov. Pričakujemo, da nas bo ministrica dr. Anja Kopač Mrak tekoče obveščala o vsaki aktivnosti na projektu. Prvi razpisi morajo biti že v tem mesecu,« je dejala mestna svetnica MO Koper Olga Franca in prisotnim predstavila predloge in mnenja staršev iz Sklada Silva, posameznih staršev nastanjenih oseb v Bolnišnici Stara gora in doma.
Predsednica Mestnega odbora SLS Koper Olga Franca je opozorila na dejstvo, da osebe s posebnimi potrebami po dopolnjenem 26. letu starosti izpadejo iz sistema in izgubijo določene pravice, vendar bi jih morali obravnavati enako ne glede na starost. Po mnenju staršev invalidnih otrok naša družba ni poskrbela za sistemsko rešitev, sedanja usmeritev ureditve celostne obravnave ljudi s posebnimi potrebami je zelo ozko usmerjena, obravnave pa so različne tako po obsegu kot strukturi in starosti potreb tako iz zdravstvenega kot socialnega zavarovanja.
Nujni ukrepi in spremembe, ki bodo vplivale na izboljšanje kakovosti življenja najbolj nemočnih državljanov, oseb s posebnimi potrebami, na naslednjih področjih:
- Medicinski pripomočki. Nujna je zagotovitev zadostne količine sanitetnega in drugega kakovostnega materiala, vključno s stomami, ter invalidskih pripomočkov. Povečati je treba normative za plenice s treh na pet kosov na dan, in sicer z višjim kakovostnim razredom brez doplačila.
- Zdravila. Urediti je treba pravico do zdravil brez doplačil, četudi so danes uvrščena na negativno listo, ker se invalidi ne morejo nadstandardno komercialno zavarovati.
- Brez čakalnih vrst v bolnišnicah. Omogočiti je treba sprejem brez čakanja na urgencah in pri specialistih.
- Pravica do nujne fizioterapije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zagotoviti je treba nujno fizioterapijo vsaj enkrat do dvakrat na teden tudi po 26. letu starosti.
- Zobozdravstvo. Nujno je urediti vseživljenjske pravice za osebe s posebnimi potrebami v obsegu kot jih imajo otroci s posebnimi potrebami. Poudarek mora biti na preventivnih ukrepih.
- Plačilo potnih stroškov in pravica do nenujnega reševalnega prevoza iz obveznega zdravstvenega zavarovanja brez odbitka mesečne participacije. Že samo nabava invalidskega vozička za invalidno osebo, ki potrebuje voznika ter spremljevalca, na primer zahteva večkratne meritve, preizkuse in predelave ter prevzem v drugem mestu, starši ali skrbniki pa ne dobijo niti evra za potne stroške.
- Večja vključitev stroke v pomoč družinam. Praksa se mora spremeniti, stroka mora začeti hoditi na teren, kjer bo lažje in bolj kakovostno načrtovala ukrepe glede na potrebe uporabnikov.
- Dohodninska olajšava za oba starša ali skrbnika. Sedaj ima pravico vložiti zahtevek za 50 % olajšavo na dohodek le eden od staršev oz. skrbnikov, za invalidnega otroka pa skrbita oba.
- Izenačitev pravic za delovno mesto družinski pomočnik. Ta sedaj nima pravice do dopusta, regresa, potnih stroškov, malice ali bolniške, kar je nič manj kot izkoriščanje najslabše plačanih delovnih mest za 24-urno oskrbo.
- Družine potrebujejo celostno obravnavo, kot družinski terapevt. To delovno mesto potrebuje spremembo pravic in vsaj izenačitev z delovnim mestom Asistent bom. Spremeniti je treba zakonodajo o osebni asistenci in urediti pravično plačilo.
- Dedovanje.Zakon o dedovanju določa, da osebe s posebnimi potrebami dedujejo enako, vendar v praksi to ni urejeno. Če Center za socialno delo ali občina krijeta stroške za osebo s posebnimi potrebami v socialnovarstvenem zavodu, se ob dedovanju vknjižita na kar dve tretjini dedovanega premoženja. Za zgled bi se morali obrniti na tujino. Tam za osebo s posebnimi potrebami na tem področju poskrbi občina, kjer ima oseba stalno prebivališče.
- Nujno potrebujemo specializiran zavod ali oddelek za otroško psihiatrijo za individualno obravnavo oseb s posebnimi potrebami.
- Nujna je temeljita ureditev področja varstveno delovnih centrov z vidika čakalnih vrst in kapacitet ter z dolgoročno vizijo v skladu s trendom staranja prebivalstva.
»Smo v 21. stoletju, na poti izhoda iz krize, na poti rasti prispevkov za zdravstveno zavarovanje, rasti BDP, zato vsem prisotnim polagam na srce invalidne otroke. Postavite se v njihovo kožo, v okovje njihovih najbližjih in čimprej odreagirajte vsi, ki ste danes na odgovornih položajih v naši državi,« je v zaključku dejala Olga Franca in v pogovoru po seji še pozvala Vlado RS, naj se drži roka, 31. julija 2015, za pripravo in predstavitev seznama prednostnih nalog za urejanje problematike oseb s posebnimi potrebami. Ob tem je izrazila upanje, da bodo upoštevali glas staršev invalidnih otrok in njihove predloge za nujne ukrepe, »ker se napredek družbe meri po napredku odnosa do najšibkejših«.
