Program razvoja podeželja 2014–2020 malim kmetom ne pomaga več
Ljubljana, 9. april 2015 – V torek, 7. aprila 2015, je v kulturnem domu v Stanjevcih potekala okrogla miza z naslovom Kakšna je prihodnost kmetijstva na Goričkem?, ki jo je organiziral Občinski odbor SLS Gornji Petrovci pod vodstvom Branka Gomboca. Gostje okrogle mize so bili predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja in vodja območne enote Zavoda za gozdove, OE Murska Sobota, Štefan Kovač, pogovor pa je vodila podpredsednica SLS in predsednica Regionalnega odbora SLS Prekmurje Jasmina Opec. Strokovno in konstruktivno razpravo o različnih področjih kmetijstva, še neizkoriščenih priložnostih, Programu razvoja podeželja 2014–2020 in težavah, ki jih kmetom povzroča divjad, je spremljalo lepo število poslušalcev.
Podpredsednica SLS in predsednica Regionalnega odbora SLS Prekmurje Jasmina Opec je v uvodu povedala, da se tako Goričko kot celotno Prekmurje soočata z visoko stopnjo brezposelnosti, čedalje več pa je tudi revščine. Kmetijstvo je opisala kot eno najpomembnejših gospodarskih panog v Evropski uniji in izpostavila potencial kmetijstva pri ustvarjanju novih delovnih mest. Kot glavna vprašanja je Jasmina Opec izpostavila prepoznavanje področij, ki nosijo prave potenciale, in ovir, ki preprečujejo razvoj kmetijstva, iskanje rešitev za odpravljanje teh ovir ter goste okrogle mize povabila k skupnemu iskanju odgovorov.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je na vprašanje, če je kmetijstvo sploh lahko tista panoga, ki bo rešila položaj regije ob gospodarski krizi in predstavljala perspektivo ljudem, ki zdaj odhajajo v tujino, odgovoril_ »Kmetijstvo je v slabem stanju, opuščeno, vendar bo tudi tu priložnosti v prihodnje dovolj. Država bo morala prek svojih vzvodov in prek evropskih sredstev tako ali drugače pomagati priti do sredstev za investicije. Brez investicije zagona na kmetiji ni.« Zupančič je izpostavil nujnost doseganja boljše cene na trgu za doma pridelano hrano, z znanim poreklom in načinom pridelave. Cena mora po njegovem mnenju biti dostojna dela in življenja. Velik pomen pri doseganju boljše cene je dal promociji, pa tudi razpisom za npr. vrtce in šole. Dodal je še, da vidi del rešitve v kmečkem turizmu, ki naj ponuja lokalne posebnosti. Spodbude morajo ceno domače hrane za potrošnika izenačiti s ceno uvožene hrane, obenem pa mora kmet dobiti več kot do sedaj, saj ima velike stroške pridelave. Za znižanje stroškov bi morala več narediti predvsem država, za prisotnost kmetov na trgu pa bi bilo treba tudi ponovno vzpostaviti podporno mrežo v obliki zadrug ipd. Zupančič je spregovoril tudi o PRP 2014–2020: »Lani smo pripravili dobro podlago za dober program, kakršnega smo poznali tudi v preteklem obdobju. Kar je bilo posredovano in v Bruslju obravnavano, se je vmes izrodilo. Novembra smo dobili program, s katerim ni nihče zadovoljen. Pogovarjali smo se o tem, ali bi bilo bolje program zavrniti, da sploh ne bi šel v potrjevanje … Minister se je nato pogajal z Evropsko komisijo, usklajevanje pa se je izkazalo za zelo slabo za slovensko kmetijstvo. Kažejo se izrazite težave pri ukrepih KOPOP, torej pri kmetovanju v naravovarstvenih območjih, vinogradništvu, sadjarstvu, travništvu, živinoreji, hribovskem kmetovanju … stvari so v primerjavi s prejšnjim programom zelo negativne. Ker je bilo treba aktivnosti za novo obdobje že izvajati, so službe kmetijskega svetovanja načrtovane aktivnosti peljale naprej in za 2015 ni bilo možno ničesar narediti. Za leto 2016 in naprej pa se pogovarjamo, da bi se PRP 2014–2020 spremenil. Imenovane so štiri delovne skupine, za področje travništva, sadjarstva, vinogradništva in kmetovanja v naravovarstvenih območjih, ki že oblikujejo besedilo, s katerim bi soglašali vsi, kar bi prineslo dodano vrednost in izboljšalo možnosti za pridobivanje sredstev na omenjenih področjih.« Zupančič je ob koncu razprave zagotovil, da imajo kmetje na voljo vso podporo in pomoč KGZS. Pri vprašanju divjadi, ki uničuje pridelke, bo tako kmetom s preučitvijo zakonodaje pomagala pravna služba KGZS.
Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja je spregovoril o Goričkem in težavah lokalnih kmetov, ki jih moramo zaradi povezanosti znotraj Slovenije in znotraj EU razumeti tudi širše. »Tako v državi kot v regiji se bomo morali odločiti, komu bomo dali prednost. Velikokrat kmetje dobijo občutek, da so vsi drugi bistveno več vredni in cenjeni … čas je, da o tem resno spregovorimo in si skupaj zadamo cilj, da je človek tisti, ki mora biti prvi, in ne vse drugo,« je dejal Režonja in dodal, da bodo morale biti poleg tega določene tudi ekonomske prednostne naloge Pomurske regije_ »Pomurje je po brezposelnosti v samem vrhu, kar ni prav za ljudi, ki tu živimo. To ima določene posledice … Strinjam se, da je investicije treba povečevati tudi znotraj kmetijskega sektorja. Tehnologije pa včasih povzročijo tudi brezposelnost. V kmetijstvu se srečujemo s prikrito brezposelnostjo, to je v Pomurju in na Goričkem velika težava.« Režonja je izpostavil dva dokumenta, ki določata pot regije z razvojnega vidika, na državni ravni je to PRP 2014–2020, na regionalni ravni pa regionalni razvojni program. Poudaril je, da se zaveda, da župani v regionalnem svetu veliko naredijo za razvoj, država pogosto odreagira prepozno ali pa sploh ne in včasih celo kakšen korak prepreči. Po njegovem mnenju morajo izvoljeni posamezniki posvetiti več pozornosti povečanju povpraševanja, saj je v 20 letih izginila celotna maloprodajna mreža. Podobno kot Zupančič meni, da je treba organizirati strukture, ki bodo pomagale kmetom pri maloprodaji.
Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota, Štefan Kovač je predstavil svoj pogled na PRP 2014–2020 za področje gozdarstva. Povedal je, da programi, ki so veljali v prejšnjem obdobju, 2007–2013, obstajajo tudi v trenutnem, vendar so med njimi velike vsebinske razlike in razhajanja. »V preteklem programskem obdobju se je lahko za ukrep 122, za posodabljanje kmetijskih gospodarstev z gozdarsko opremo, prijavil vsak lastnik gozda. To je po definiciji vsak, ki je imel v lasti vsaj pol hektarja gozda, v prihodnje pa je ta spodnja meja postavljena na deset hektarjev. Verjetno bo za področje Goričkega to zelo visoka meja in bo lahko relativno malo kmetov, ki so hkrati tudi lastniki gozdov, kandidiralo za te ukrepe,« je pojasnil Kovač in dodal, da je druga sprememba, ki bo pomembno vplivala na možnost kandidiranja lastnikov gozdov na projektih v deležu sofinanciranja investicij. V preteklosti so bili v gozdarskem sektorju vajeni na sofinanciranje projektov v višini 50 % od upravičene vrednosti, tj. neto vrednosti nabave novih strojev in drugih investicij. K temu je bil še 10 % dodatek, ki ga sedaj ni več, če je bil gozd v zavarovanih območjih, območjih Natura 2000, kamor v celoti sodi tudi Goričko. »Če je bilo splošno nenapisano načelo v prejšnjem programskem obdobju, da se skozi projekte pomaga vsem, torej tudi oz. predvsem malim, je sedaj programski dokument spisan tako, da se pomaga tistim, ki so že dovolj veliki in ki lahko razvijajo svoje kapacitete naprej. To bo povzročilo veliko negodovanja v tem prostoru, kjer je gozdnatost skoraj v slovenskem povprečju – skoraj polovica Goričkega je poraščena z gozdom. Težava je, da so vsi ti gozdovi močno lastniško razdeljeni na drobne posesti, kar je posledica madžarskega dednega prava v našem prostoru,« je kritično ocenil Kovač.
Ob koncu okrogle mize, kjer je bil govor tudi o težavah z divjadjo, ki kmetom uničuje pridelke, zbiranju podpisov za spremembo Zakona o dohodnini ter Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS in še nekaterih drugih temah, so prisotne pozdravili in svoje poglede na kratko predstavili še župani Goričkih občin, župan Občine Šalovci Iztok Fartek, župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, županja Občine Grad Cvetka Ficko, župan Občine Puconci Ernest Nemec in župan Občine Hodoš Ludvik Orban, sledila pa je še krajša razprava z občinstvom. Podpredsednica SLS in predsednica Regionalnega odbora SLS Prekmurje Jasmina Opec je ob koncu izrazila veselje, »da smo našli odgovore, kako težave, predvsem kar se tiče divjadi, rešiti« in se zahvalila vsem sodelujočim.
Spodaj si lahko ogledate videoposnetke okrogle mize.
https_//youtu.be/92NlQ1Xm69k
https_//youtu.be/kE4NeT4XM5A
https_//youtu.be/b8Nh9YLXdGI
https_//youtu.be/eLTAZ2FO9e0
https_//youtu.be/SU-XHez_i5o
https_//youtu.be/GwnNABtqEO4
https_//youtu.be/O-iTQRY7nEE
https_//youtu.be/dBtppCq6lB0
https_//youtu.be/6jiMpHtVsF4