Ljubljana, 13. april 2015 – Letos je proslava ob dnevu slovenske zastave potekala v nedeljo, 12. aprila, v GEOSS- u, geometričnem središču Slovenije, v Spodnji Slivni pri Vačah. Skupaj z društvom Heraldica Slovenica so jo organizirale Občina Litija, Drutvo Geoss in pisarna poslanca Evropskega parlamenta Franca Bogoviča (SLS/EPP).
Proslava dneva zastave tradicionalno poteka vsako leto, na prvo nedeljo po 7. aprilu. To je datum, ko je leta 1848 v Ljubljani na Wolfovi ulici 8 prvič zaplapolala slovenska zastava. Izobesil jo je Lovro Toman, slovenski domoljub. Prvo proslavo dneva slovenske zastave z vsemi vojaškimi častmi je društvo Heraldica Slovenica organiziralo že leta 1997.
Letošnje prireditve, ki jo je spremljal bogat kulturni program, se je udeležil podpredsednik društva Heraldica Slovenica, predsednik Politične akademije SLS in soorganizator dogodka dr. Peter Pavel Klasinc. Podpredsednik SLS Primož Jelševar in predsednik SKZ pri SLS Rok Sedminek sta z zastavama SLS in SKZ pri SLS sodelovala v paradi zastav in praporov, med obiskovalci pa je bil tudi župan Občine Šmartno pri Litiji Rajko Meserko.
Osrednja govorca na slovesnosti sta bila načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman in evropski poslanec Franc Bogovič, obiskovalce pa sta nagovorila župan Občine Litija Franci Rokavec in predsednik društva Heraldica Slovenica Jožef Lajevec.
Fotografije z dogodka si lahko ogledate tukaj, v nadaljevanju pa podajamo govor evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) v poklon prazniku slovenske zastave_
***
Spoštovani Slovenke in Slovenci, domoljubi, prijatelji!
Današnji nedeljski prihod na Geoss, v Geometrično središče Republike Slovenije, ima svoje posebno poslanstvo_ počastitev dneva slovenske zastave in poklon spominu na 7. april leta 1848, ko je na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani prvič zaplapolala slovenska zastava. Takrat, ko je slovenski narod še hrepenel in sanjal svoj narodni sen o lastni državi, jo je izobesil Lovro Toman, slovenski domoljub- – zato podpiram vsa prizadevanja, da ljubljanska Wolfova ulica – številka 8 končno dobi spominsko obeležje temu dejanju v čast.
Kot podpiram tudi vsa prizadevanja Društva Heraldica – Slovenica za promocijo slovenske zastave, kar člani društva predano uresničujete tudi z organizacijo tradicionalne letne svečanosti, vsako prvo nedeljo v aprilu, ob dnevu slovenske zastave tule na Geossu..
Vaša skrb za to, da danes v Sloveniji ohranjamo in krepimo zavest o slovenskih državnih simbolih, je vredna vsega spoštovanja, še posebej ob dejstvu, da tisti, ki smo poklicani oziroma celo voljeni za to, da skrbimo za razvoj države v vsem smislu njenega delovanja in državnosti same, vključno z vso simboliko slovenske državnosti, s katero se kot narod in državljani identificiramo, marsikdaj ne znamo biti pri krepitvi te zavesti dovolj dosledni, organizirani ali preprosto dovolj domoljubno strastni.
Govorim namenoma v imenu slovenske politike, tako državne, lokalne kot evropske, ki jo danes tu predstavljam, čeprav sam vedno z radostjo izobesim slovensko zastavo na domači hiši. Govorim v imenu politike, ker se strinjam, da kot celota še vedno premalo naredimo za to, da bi se krepila zavest o slovenskih državnih simbolih in se odpravljale zagate, na katere v društvu velikokrat opozarjate – od napak pri načinu razobešanju zastave, do nepravilnosti pri barvnem zaporedju, Skrajni čas je, da država tudi na tem področju uredi enoten ter dosleden način svojega predstavljanja z vsemi državnimi simboli, tudi kraticami in oznakami.
Zagotovo je slovenska politika tista, ki mora narediti korak več na tem področju. Vem, da ta brezbrižnost ni sistemske narave, in je verjetno bolj posledica osredotočanja politike na upravljanje drugih izzivov za državo v zadnjih letih, desetletjih.
Vendar, ko bo slednji izmed nas ozavestil, kako pomembno in lepo je ob državnem prazniku razobesiti zastavo, da je lep in domovinsko čuteč pogled na z zastavami okrašeno pokrajino, mesto ali vas, bo stvar preprosta. Slovenska zastava takrat ne bo le stvar protokola, bo čustvo posameznika, družine, domovine.
Spominjam se svoje izkušnje s Švedske, kjer je je imela prav vsaka hiša, vsak dom, pred svojim vhodom urejen prostor, namenjen zastavi. Do tega smo v Sloveniji verjetno še daleč, vendar – roko na srce, težava ni tako dramatična, kot je morda videti.. Tudi pri današnji mladini ne. Že res, da mladi Slovenke in Slovenci ne obešajo pogosto zastave ob državnem prazniku, ker to namesto njih navadno naredimo mi, starejši … Bodo pa, o – to pa! – mladi množično prišli s slovenskimi zastavami na športne tekme spodbujat slovenske športne šampione.
Ko sem bil prejšnji mesec v Planici, je bila Planica – Geoss! Izjemni praznik slovenske zastave!
Ko se je odvijal zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih, , je občinstvo plapolalo v beli, modri in rdeči barvi, s slovenskim grbom v levem gornjem delu zastave. Ja, vihteli smo zastave, in vse, ki smo bili tam v množici ter gledalce pred TV sprejemniki so prevevala domovinska čustva ter ponos, ko so množično vihrale slovenske zastave v snežni belini pod Poncami. Ko je zadonela še slovenska himna, in to kar trikrat, smo bili ganjeni. Vsi brez izjeme smo se srčno poklonili slovenskim uspehom z vso državno simboliko in s tistim, kar nam slovenski državni simboli predstavljajo.
Zato verjamem, da bomo kulturo spoštovanja slovenskih državnih simbolov še krepili. Predvsem pa je naloga vseh nas, da najprej z lastnim zgledom – ne le politiki, temveč tudi starši, stari starši, vzgojitelji, učitelji in vsi drugi – to spodbujamo tudi pri mladih generacijah. Tako, kot so znali in znajo to Slovenci, ki živijo izven matične domovine. Ni samoumevno, da imamo svojo državo, simbole, mir in sožitje med narodi, tega se moramo zavedati vedno!
Res je, da smo še mlada država, pri čemer je bila slovenska zastava v samostojni Sloveniji prvič javno dvignjena 26. junija 1991 na Trgu republike v Ljubljani, ko so jo na drog dvignili častniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Teh občutkov ponosa in slovenstva se ob dvigu zastave spominjamo v živo vsi, ki smo tedaj imeli priložnost spremljati ta zgodovinski dan.
Kot se spominjamo tudi vstopa mlade slovenske države v Evropsko unijo 1. maja 2004. Slovenski narod je evropski narod, z vso svojo geografsko, družbeno, pravno in duhovno povezanostjo z zgodovinsko dediščino Evrope. Ideja Evropske unije, v kateri živimo danes, je nastala po 2. svetovni vojni v osnovni želji, da bi evropski narodi živeli v miru in stabilnosti, v združeni in uspešni Evropi. V Evropski uniji nas evropske narode danes povezuje tudi evropska zastava, modre barve z dvanajstimi zlatimi zvezdami, ki tvorijo krog in s tem simbolizirajo enotnost, solidarnost in povezanost narodov Evrope.
Spoštovani,
tako slovenska kot evropska zastava simbolizirata zgodovino, sedanjost in prihodnost slovenskega naroda_ slovenski dolgoletni sen po lastni državi, sedanjo slovensko narodno zavest in pripadnost evropskim vrednotam.
Želim, da v vetru ponosno in živahno plapolata danes in vsak dan – obe!
Naši narodni državni zastavi pa se poklonimo z verzom pesnika Matevža Ravnikarja-Poženčana:
»Zato te naše barve tri, najlepše nam stoje, brez višega pomena ni, kar one govore.«
***
Proslava dneva zastave tradicionalno poteka vsako leto, na prvo nedeljo po 7. aprilu. To je datum, ko je leta 1848 v Ljubljani na Wolfovi ulici 8 prvič zaplapolala slovenska zastava. Izobesil jo je Lovro Toman, slovenski domoljub. Prvo proslavo dneva slovenske zastave z vsemi vojaškimi častmi je društvo Heraldica Slovenica organiziralo že leta 1997.
Letošnje prireditve, ki jo je spremljal bogat kulturni program, se je udeležil podpredsednik društva Heraldica Slovenica, predsednik Politične akademije SLS in soorganizator dogodka dr. Peter Pavel Klasinc. Podpredsednik SLS Primož Jelševar in predsednik SKZ pri SLS Rok Sedminek sta z zastavama SLS in SKZ pri SLS sodelovala v paradi zastav in praporov, med obiskovalci pa je bil tudi župan Občine Šmartno pri Litiji Rajko Meserko.
Osrednja govorca na slovesnosti sta bila načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman in evropski poslanec Franc Bogovič, obiskovalce pa sta nagovorila župan Občine Litija Franci Rokavec in predsednik društva Heraldica Slovenica Jožef Lajevec.
Fotografije z dogodka si lahko ogledate tukaj, v nadaljevanju pa podajamo govor evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) v poklon prazniku slovenske zastave_
***
Spoštovani Slovenke in Slovenci, domoljubi, prijatelji!
Današnji nedeljski prihod na Geoss, v Geometrično središče Republike Slovenije, ima svoje posebno poslanstvo_ počastitev dneva slovenske zastave in poklon spominu na 7. april leta 1848, ko je na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani prvič zaplapolala slovenska zastava. Takrat, ko je slovenski narod še hrepenel in sanjal svoj narodni sen o lastni državi, jo je izobesil Lovro Toman, slovenski domoljub- – zato podpiram vsa prizadevanja, da ljubljanska Wolfova ulica – številka 8 končno dobi spominsko obeležje temu dejanju v čast.
Kot podpiram tudi vsa prizadevanja Društva Heraldica – Slovenica za promocijo slovenske zastave, kar člani društva predano uresničujete tudi z organizacijo tradicionalne letne svečanosti, vsako prvo nedeljo v aprilu, ob dnevu slovenske zastave tule na Geossu..
Vaša skrb za to, da danes v Sloveniji ohranjamo in krepimo zavest o slovenskih državnih simbolih, je vredna vsega spoštovanja, še posebej ob dejstvu, da tisti, ki smo poklicani oziroma celo voljeni za to, da skrbimo za razvoj države v vsem smislu njenega delovanja in državnosti same, vključno z vso simboliko slovenske državnosti, s katero se kot narod in državljani identificiramo, marsikdaj ne znamo biti pri krepitvi te zavesti dovolj dosledni, organizirani ali preprosto dovolj domoljubno strastni.
Govorim namenoma v imenu slovenske politike, tako državne, lokalne kot evropske, ki jo danes tu predstavljam, čeprav sam vedno z radostjo izobesim slovensko zastavo na domači hiši. Govorim v imenu politike, ker se strinjam, da kot celota še vedno premalo naredimo za to, da bi se krepila zavest o slovenskih državnih simbolih in se odpravljale zagate, na katere v društvu velikokrat opozarjate – od napak pri načinu razobešanju zastave, do nepravilnosti pri barvnem zaporedju, Skrajni čas je, da država tudi na tem področju uredi enoten ter dosleden način svojega predstavljanja z vsemi državnimi simboli, tudi kraticami in oznakami.
Zagotovo je slovenska politika tista, ki mora narediti korak več na tem področju. Vem, da ta brezbrižnost ni sistemske narave, in je verjetno bolj posledica osredotočanja politike na upravljanje drugih izzivov za državo v zadnjih letih, desetletjih.
Vendar, ko bo slednji izmed nas ozavestil, kako pomembno in lepo je ob državnem prazniku razobesiti zastavo, da je lep in domovinsko čuteč pogled na z zastavami okrašeno pokrajino, mesto ali vas, bo stvar preprosta. Slovenska zastava takrat ne bo le stvar protokola, bo čustvo posameznika, družine, domovine.
Spominjam se svoje izkušnje s Švedske, kjer je je imela prav vsaka hiša, vsak dom, pred svojim vhodom urejen prostor, namenjen zastavi. Do tega smo v Sloveniji verjetno še daleč, vendar – roko na srce, težava ni tako dramatična, kot je morda videti.. Tudi pri današnji mladini ne. Že res, da mladi Slovenke in Slovenci ne obešajo pogosto zastave ob državnem prazniku, ker to namesto njih navadno naredimo mi, starejši … Bodo pa, o – to pa! – mladi množično prišli s slovenskimi zastavami na športne tekme spodbujat slovenske športne šampione.
Ko sem bil prejšnji mesec v Planici, je bila Planica – Geoss! Izjemni praznik slovenske zastave!
Ko se je odvijal zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih, , je občinstvo plapolalo v beli, modri in rdeči barvi, s slovenskim grbom v levem gornjem delu zastave. Ja, vihteli smo zastave, in vse, ki smo bili tam v množici ter gledalce pred TV sprejemniki so prevevala domovinska čustva ter ponos, ko so množično vihrale slovenske zastave v snežni belini pod Poncami. Ko je zadonela še slovenska himna, in to kar trikrat, smo bili ganjeni. Vsi brez izjeme smo se srčno poklonili slovenskim uspehom z vso državno simboliko in s tistim, kar nam slovenski državni simboli predstavljajo.
Zato verjamem, da bomo kulturo spoštovanja slovenskih državnih simbolov še krepili. Predvsem pa je naloga vseh nas, da najprej z lastnim zgledom – ne le politiki, temveč tudi starši, stari starši, vzgojitelji, učitelji in vsi drugi – to spodbujamo tudi pri mladih generacijah. Tako, kot so znali in znajo to Slovenci, ki živijo izven matične domovine. Ni samoumevno, da imamo svojo državo, simbole, mir in sožitje med narodi, tega se moramo zavedati vedno!
Res je, da smo še mlada država, pri čemer je bila slovenska zastava v samostojni Sloveniji prvič javno dvignjena 26. junija 1991 na Trgu republike v Ljubljani, ko so jo na drog dvignili častniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Teh občutkov ponosa in slovenstva se ob dvigu zastave spominjamo v živo vsi, ki smo tedaj imeli priložnost spremljati ta zgodovinski dan.
Kot se spominjamo tudi vstopa mlade slovenske države v Evropsko unijo 1. maja 2004. Slovenski narod je evropski narod, z vso svojo geografsko, družbeno, pravno in duhovno povezanostjo z zgodovinsko dediščino Evrope. Ideja Evropske unije, v kateri živimo danes, je nastala po 2. svetovni vojni v osnovni želji, da bi evropski narodi živeli v miru in stabilnosti, v združeni in uspešni Evropi. V Evropski uniji nas evropske narode danes povezuje tudi evropska zastava, modre barve z dvanajstimi zlatimi zvezdami, ki tvorijo krog in s tem simbolizirajo enotnost, solidarnost in povezanost narodov Evrope.
Spoštovani,
tako slovenska kot evropska zastava simbolizirata zgodovino, sedanjost in prihodnost slovenskega naroda_ slovenski dolgoletni sen po lastni državi, sedanjo slovensko narodno zavest in pripadnost evropskim vrednotam.
Želim, da v vetru ponosno in živahno plapolata danes in vsak dan – obe!
Naši narodni državni zastavi pa se poklonimo z verzom pesnika Matevža Ravnikarja-Poženčana:
»Zato te naše barve tri, najlepše nam stoje, brez višega pomena ni, kar one govore.«
***