SKZ pri SLS nevladne stanovske organizacije vabi k oblikovanju kmetijskega sporazuma

Ljubljana, 12. maj 2015 – Današnjo 27. obletnico ustanovitve Slovenske kmečke zveze, svoj 27. rojstni dan, smo v SLS včeraj obeležili v ljubljanskem hotelu Union. Zbrane člane SLS, SKZ pri SLS in nevladnih kmetijskih organizacij ter goste, Jerneja Redka iz Sindikata kmetov Slovenije, Janeza Bejo iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Ireno Ule iz Zveze kmetic Slovenije, Petra Vriska iz Zadružne zveze Slovenije, Cvetka Zupančiča iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dr. Jožefa Jakoba Osterca, prvega slovenskega kmetijskega ministra, je v uvodu nagovoril predsednik SLS mag. Marko Zidanšek, nato pa še predsednik SKZ pri SLS Rok Sedminek.

Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek je izpostavil, da SLS izhaja iz kmetstva in se zanj tudi zavzema, poleg podeželja pa je vedno našla svoje mesto tudi v urbanih okoljih. Po lanskem izpadu iz parlamenta, ko je tudi Slovenija že ostala brez svojega pravega glasu in smeri, je po njegovem mnenju čas, da Slovenija naredi nekatere spremembe na bolje. Dejal je, da se SLS zavzema za uspešnejšo Slovenijo in ji na trdnih temeljih ljudskih vrednot lahko pomaga na njeni poti, ter dodal, da se SLS zavzema za enakomeren razvoj slovenskega podeželja, za zdravo slovensko hrano in skrb za naše naravne vire. Predstavil je družbeno odgovorne ukrepe SLS za uspešnejšo Slovenijo, ki jih je stranka pripravila v prvi vrsti z mislijo na višjo kakovost življenja vsakega državljana. Izrazil je prepričanje, da bodo predstavljeni ukrepi za uspešnejše gospodarstvo, za izobraževanje, prilagojeno potrebam trga dela, ter za družbene podsisteme, osredotočene na potrebe državljana, pomagali vrniti zaupanje ljudi v svojo državo. Poudaril je še, da daje SLS prednost tistim ukrepom, ki  bodo občutno izboljšali kakovost življenja vsakega posameznika.

Predsednik SKZ pri SLS Rok Sedminek je dejal, da je trenutno stanje v slovenskem kmetijstvu in pomanjkanje pravega demokratičnega odnosa posledica premalo posluha s strani države za to, kar kmetje potrebujejo. Kmetje po njegovem mnenju nimajo svojega glasu, ki bi bil upoštevan. Zbrane predstavnike nevladnih kmetijskih organizacij je pozval, naj se SKZ pri SLS pridružijo pri oblikovanju kmetijskega sporazuma. Predlagal je še, naj Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije kot največja stanovska organizacija, ki zastopa največ kmetov po vsej Sloveniji, zagovarja stališča kmetov pri MKGP in Vladi RS. Spremembe zakonov, sprejemanje strategij in programov razvoja (PRP), naj se sprejemajo le s soglasjem KGZS v imenu kmetov. Naloga KGZS bi tako bila zastopati interese vseh kmetijskih stanovskih nevladnih organizacij in s tem interese kmetov. Sedminek ocenjuje, da je to pravi demokratični pristop h komuniciranju in upoštevanju slovenskega kmetstva pri odločitvah, ki se tičejo prav njih, njihovega dela in njihove prihodnosti.

V nadaljevanju lahko preberete slavnostna nagovora predsednika SLS mag. Marka Zidanška in predsednika SKZ pri SLS Roka Sedmineka.

***

Slavnostni nagovor predsednika SLS mag. Marka Zidanška na praznovanju 27. rojstnega dne SKZ in SLS v Rdečem salonu Grand hotela Union v Ljubljani, 11. maja 2015

Spoštovane članice in člani Slovenske ljudske stranke, spoštovane članice in člani Slovenske kmečke zveze pri SLS, prijateljice in prijatelji, spoštovani predstavniki medijev,

danes obeležujemo jutrišnjo 27. obletnico ustanovitve Slovenske kmečke zveze in s tem tudi 27. obletnico ustanovitve sodobne Slovenske ljudske stranke.

Na začetku bi rad čestital vsem članicam in članom SLS, pa tudi vsem tistim, ki ste leta 1988 bili del zgodovinskega trenutka, del ustanovitve prve povojne demokratične politične stranke na Slovenskem.

• Slovenska kmečka zveza je bila 12. maja 1988 ustanovljena nedaleč od tod, v Unionski dvorani, na pobudo zdaj že pokojnega vizionarja, borca za kmečke pravice in državnika, prof. dr. Franca Zagožna, ki je spodbudil slovensko ljudstvo, da se je opogumilo, organiziralo in stopilo na pot samostojnosti.


• Že pred tem je na Slovenskem od leta 1882 delovala zgodovinska SLS, ki je že takrat v ospredje svojega programa postavljala delavca in kmeta_ gre za idejo, ki jo na tak ali drugačen način v SLS udejanjamo že 123 let – SLS je pustila velik pečat na slovenski zgodovini.


• Izhajamo iz kmetstva. Zavzemamo se za kmete, pa tudi obrtnike in podjetnike – delavce in znanstvenike – mlade in stare – zavzemamo se za slehernika. Smo glas ljudstva, glas zdrave kmečke pameti. Vedno smo tradicionalni, a smo tudi stranka širine duha. Svoje mesto pri nas so vedno našli izobraženci in SLS je svoje mesto vedno našla ne le v ruralnih, ampak tudi v urbanih okoljih.

Lani se je SLS po skoraj 27-ih letih znašla v položaju, ko prvič nima svojih predstavnikov v Državnem zboru Republike Slovenije.

Slovenija je že pred tem prišla v obdobje, ko ne najde enotnosti niti svojega pravega glasu, glasu ljudi. Našo državo pestijo težave na mnogih področjih.

V SLS menimo, da mora Slovenija narediti nekatere spremembe – spremembe na bolje.

Temelj in središče našega delovanja je človek. Smo stranka sredine in desne sredine. Smo stranka širine. Osnovne vrednote naše stranke so dostojanstvo človekovega življenja v vseh njegovih oblikah, svoboda in odgovornost, enakost in pravičnost, resnica, solidarnost in subsidiarnost.

Zavzemamo se za uspešnejšo Slovenijo in verjamemo, da ji na trdnih temeljih teh vrednot lahko pomagamo na njeni poti.

Zavzemamo se za enakomeren razvoj slovenskega podeželja, za zdravo slovensko hrano in skrb za naše naravne vire. Zavzemamo se za uspešno slovensko gospodarstvo, izobraževanje, prilagojeno trgu dela, in državo kot učinkovit in kakovosten servis za državljane.

Zavzemamo se za dejanja družbene odgovornosti, ki bodo državi pomagala omogočiti višjo kakovost življenja vsakega posameznika. Ta dejanja bodo slovenski družbi, državljankam in državljanom, povrnila zaupanje v svojo državo.

Družbena kriza v Republiki Sloveniji se je  začela z globalno gospodarsko krizo. V njej pa so se razkrile še druge  anomalije, ki kažejo, da kriza ni samo gospodarska, temveč smo soočeni tudi s krizo človeških virov in širšo družbeno sistemsko krizo.

Zaradi kompleksnosti situacije v Republiki Sloveniji je treba v prvi fazi ukrepe za uspešnejšo Slovenijo omejiti na še pregledno in obvladljivo število, na tiste ukrepe, ki bodo najbolj izboljšali kakovost življenja državljanov. Ti morajo biti namenjeni odpravljanju najbolj očitnih anomalij v našem gospodarskem in drugih družbenih podsistemih

V SLS dajemo absolutno prednost tistim ukrepom, ki  bodo občutno izboljšali kakovost življenja vsakega posameznika.

Za uspešnejše gospodarstvo

Stranka SLS poseben poudarek posveča podjetnikom, ki ustanavljajo nova podjetja ali vodijo že obstoječa, vključno s temi, ki so nasledili ali kupili zemljo. Njihovo ustvarjanje bogastva je pomembno, ker zagotavlja zaposlenost, hrano in dobrine, s katerimi se dviguje dodana vrednost v družbi in kakovost življenja vseh njenih posameznikov. Ustvarjanje bogastva krepi materialno osnovo vsake družbe in spodbuja izvoz, s katerim se pridobivajo sredstva za uvoz vsega potrebnega iz tujine. Zavzemamo se za sodelovanje med institucijami znanja, gospodarstvom in  pospeševalniki podjetništva, s ciljem ustvariti spodbudno okolje za ustanavljanje zagonskih podjetij, za aktivno spodbujanje njihove rasti v srednje velika podjetja, kar bo bistveno zmanjšalo nezaposlenost.

Osnovni cilj izhoda iz krize je dvigniti učinkovitost in s tem mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter zagotoviti njegov trajnostni razvoj s prožnejšo zaposlitveno politiko (ki povečuje stopnjo zaposlenosti), z uvajanjem sodobnih orodij upravljanja, s kadrovanjem na vodilna delovna mesta po načelih strokovnosti ter z zmanjšanjem obremenitev slovenskih podjetij, primerljivih z obremenitvami njihovih najpomembnejših partnerjev in konkurentov. Po mnenju SLS je trajnostni razvoj mogoč le z uravnoteženim interesom vseh deležnikov: odjemalcev, lastnikov, zaposlenih in družbe. Učinkovitejše gospodarstvo bo lahko začelo nov razvojni cikel, s tem dvignilo BDP in ustvarilo nova, boljša delovna mesta. Nagrajevanje naj sloni na konceptu prispevanja in zahtevah trga delovne sile.

Ključni ukrep na tem področju je normalizacija lastniške strukture. Slednjo je nujno približati lastniški strukturi gospodarsko uspešnih članic EU, npr. Norveške, Nemčije, Danske, Nizozemske itd. Potreben je torej umik države iz lastninske strukture pretežne večine slovenskih podjetij, razen tistih, ki so za zagotavljanje temeljne infrastrukture in storitev nacionalnega strateškega pomena. Treba pa je poiskati družbeno odgovorne lastnike, take, ki bodo slovensko gospodarstvo uspešneje vodili, tesneje povezali z uspešnimi gospodarstvi in ga primerno internacionalizirali. Kot rezultat tega pričakujemo intenziviran prenos znanja, tehnološkega in upravljavskega in bolj stimulativno delitev dela na skupnem evropskem trgu. Podpiramo privatizacijo, katere glavni cilj niso najvišje kupnine temveč njegov trajnostni razvoj. Dobri zgledi obstajajo! Tak zgled je npr. lastniški vstop Renaulta v Revoz, kar je imelo pozitiven vpliv na celotno Dolenjsko, potrjeno s priznanji za poslovno odličnost, ki jih je prejel njihov dobavitelj TPV, lokalna bolnišnica in upravna enota. Taka privatizacija bi istočasno pospešila izvoz slovenske tehnologije in znanja v evropski in svetovni prostor.

Ti ukrepi bi spodbudili tudi slovenske investicije v znanje in olajšali in pospešili prehod Slovenije v družbo znanja.

Izobraževanje, prilagojeno potrebam trga dela

Sedanja nezaposlenost mladih je za SLS nesprejemljiva. Soočeni smo z velikimi nesorazmerji v izobraževalnem sistemu, ki imajo za posledico veliko brezposelnost predvsem med mladimi. Dobršen del generacij, ki končujejo šolanje je nezaposljiv – njihova izobrazba ne ustreza zahtevam trga dela ali svojih študijev ne zaključijo. Ob tem pa ostajajo predvsem v gospodarskih panogah, ki so kritične za zagon novega razvojnega cikla številna delovna mesta nezasedena. Za njih enostavno ni ustrezno šolanih človeških virov, kar kaže na sistemske napake v slovenskem izobraževalnem sistemu. To situacijo zgovorno ponazarjajo podatki, da se v Sloveniji 75 % generacije vpisuje v terciarno izobraževanje v primerjavi z več kot 40 % v drugih tehnološko in industrijsko najrazvitejših državah. Pri tem vpisu so preveč zastopani družboslovno-humanistični programi. Njihovo razmerje z tehniško-naravoslovnimi je 2,2–2,8 : 1. V referenčnih državah je to razmerje 1_1. Zato je nujen osnovni ukrep na tem področju uskladitev izobraževalnega sistema s sedanjimi in pričakovanimi, bodočimi potrebami trga dela. V tem smislu se zavzemamo za objektivnejše informiranje staršev in mladih o poklicih, ki zagotavljajo zaposlitev na eni strani in o poklicih, kjer je zaposljivost majhna ali nična ter za prilagoditev vpisa v vse stopnje izobraževalnega sistema potrebam trga dela in ponovno vpeljavo dualnega sistema izobraževanja (vključno z vajeništvom). Izobrazbena struktura mladih, ki bo prilagojena potrebam trga dela, bo pomembno prispevala k konkurenčnosti in rasti slovenskega gospodarstva, ki bo ustvarjalo nova, kvalitetna delovna mesta ter jim tako omogočila dostojno življenje.

Družbeni podsistemi morajo biti osredotočeni na potrebe državljana

Osnovna ugotovitev je, da so vsi vitalni družbeni podsistemi slabo organizirani, vodeni in upravljani ter zato predragi. Treba bo zmanjšati razdrobljenost in nepovezanost državnih organov, zmanjšati število uradov in agencij v javnem sektorju ter združiti nekatera ministrstva in njihove skupne službe s ciljem zagotavljanja vitke državne uprave. Za povečanje njihove učinkovitosti bo potrebno uporabiti enaka orodja za izboljšanje, kot jih uporablja razvita industrija že več desetletij in jih uporabljajo odlične organizacije javnega sektorja v EU. Smo proti pavšalnemu zniževanju plač in odpuščanju, saj to uničuje pripadnost zaposlenih. V pravosodnem sistemu bode v oči počasno in neučinkovito urejanje dolžniških razmerij in stečajnih postopkov, ki izrecno negativno vpliva na gospodarsko okolje v Sloveniji, in s tem na možnosti izhoda iz krize. Za izobraževalni podsistem je značilno, da je usmerjan s ciljem zagotavljanja zaposlitve zaposlenim v tem podsistemu in ne šolajoči se mladini, kar bi moralo biti njegov osnovni cilj. V zdravstvu se govori pretežno o finančnih sredstvih in malo o izboljšanju delovanja, kar npr. mednarodni trg stalno zahteva od naših izvoznih podjetij (»Več za manj«). Celoten zdravstveni sistem je preveč razdrobljen in deluje primarno v interesu lokalnih interesnih skupin in ne pacientov. Ta na videz začaran krog neuspešnosti in previsokih stroškov storitev vseh družbenih podsistemov je možno presekati edino z umikom države ali točneje resornih ministrstev iz danes običajnega neposrednega vodenja teh sistemov (Ministrstvo za zdravje RS). Država mora ohraniti in v nekaterih primerih tudi pridobiti pravico in obveznost definiranja okolja, v katerem ti podsistemi delujejo, ter nadzora nad kakovostjo storitev. Osnova za to je jasna definicija poslanstva posameznih institucij in pravica neposrednega in takojšnjega posredovanja samo takrat, ko institucije ne izpolnjujejo zadanega poslanstva v primerjavi s sorodnimi institucijami učinkovitih držav. Neposredno upravljanje in vodenje teh institucij pa je treba zaupati domačim in tujim, za to vrhunsko usposobljenim podjetjem z mednarodno priznanimi referencami. Takšna ureditev bo zagotovila profesionalno in kakovostnejše vodenje družbenih podsistemov. S pomočjo teh ukrepov bomo zagotovili njihovo boljše in bolj ekonomično delovanje ter večjo kakovost storitev za državljane, posledično pa tudi manjše davke. V skladu s svojim poslanstvom SLS poudarja strateški pomen kvalitetnega zdravstvenega varstva za sprejemljivo ceno in poštene pravne zaščite vseh bivajočih v Sloveniji.

Verjamemo, da bodo te spremembe pomagale Sloveniji, da postane uspešnejša, in bodo v korist vsake državljanke in državljana.

Naj živi Slovenska ljudska stranka, naj živi Slovenija!

* * *

Poudarki iz slavnostnega nagovora predsednika SKZ pri SLS Roka Sedmineka na praznovanju 27. rojstnega dne SKZ in SLS v Rdečem salonu Grand hotela Union v Ljubljani, 11. maja 2015

Trenutno stanje v slovenskem kmetijstvu in pomanjkanje pravega demokratičnega odnosa je posledica premalo posluha s strani države za to, kar kmetje potrebujejo. Kmetje nimajo svojega glasu, ki bi bil upoštevan.

• Vse nevladne stanovske organizacije konstruktivno sodelujejo v Svetu za kmetijstvo in podeželje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, vendar je minister odločitve v zadnjih letih sprejemal sam je ministrska skupina odločala enosmerno. Želimo vzpostavitev dvosmerne komunikacije in več vpliva kmetov pri ustvarjanju kmetijskih politik in strategij.

Zato bomo v SKZ pri SLS povabili vse nevladne kmetijske organizacije, naj čimprej pristopijo k oblikovanju kmetijskega sporazuma, s katerim bomo vzpostavili dialog s kmetijskim ministrstvom in Vlado RS ter ju skupaj pozvali, naj upoštevata potrebe kmetov. Kmetje moramo imeti odločilno vlogo in vpliv na kmetijsko politiko, kot ga imajo sindikati na socialno politiko s podpisom socialnega sporazuma.

• Predlagamo, da naj Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije kot največja stanovska organizacija, ki zastopa največ kmetov po vsej Sloveniji, zagovarja stališča kmetov pri MKGP in Vladi RS. Spremembe zakonov, sprejemanje strategij in programov razvoja (PRP), naj se sprejemajo le s soglasjem KGZS v imenu kmetov.


• Naloga KGZS bi bila v tem primeru zastopati interese vseh kmetijskih stanovskih nevladnih organizacij in s tem interese kmetov.

V SLZ pri SLS ocenjujemo, da je to pravi demokratični pristop h komuniciranju in upoštevanju slovenskega kmetstva pri odločitvah, ki se tičejo prav njih, njihovega dela in njihove prihodnosti.

Za začetek oblikovanja kmetijskega sporazuma smo se odločili zaradi nejasnih odločitev Vlade RS, ki smo jim bili priča v zadnjih dveh letih – vključno s prodajo ključnih živilsko-predelovalnih podjetij, kot so Ljubljanske mlekarne, Mercator in Žito.

Posledice bodo kmetje občutili že letos.

* * *

Poudarke iz nagovorov gostov na dogodku (Jernej Redek, Sindikat kmetov Slovenije, Janez Beja, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Irena Ule Zveza kmetic Slovenije, Peter Vrisk, Zadružna zveza Slovenije, Cvetko Zupančič, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in dr. Jožef Jakob Osterc, prvi slovenski kmetijski minister) lahko preberete tukaj.

Fotografije z dogodka si lahko ogledate tukaj,  videoposnetke z dogodka pa si lahko ogledate spodaj.

 

https_//youtu.be/CxZb5Uu9v5E

https_//youtu.be/Km1srXzOhFM

https_//youtu.be/qaILH0z_0gQ

https_//youtu.be/zWuAO4ZjqrE