Ljubljana, 2. junij 2015 – »V SLS podpiramo vsako prizadevanje za širjenje slovenskega jezika in spodbujamo uporabo slovenske govorjene in pisane besede. Še več, prepričani smo, da je treba ukrepe za ohranitev slovenskega jezika zaradi vse večjega razvrednotenja jezika tako v zasebni uporabi kot tudi v javnih nastopih uvrstiti med prednostne naloge države. V tem pogledu pozdravljamo novelo zakona o medijih, ki jo je pripravilo Ministrstvo za kulturo RS,« pojasnjuje podpredsednik SLS Primož Jelševar, a hkrati opozarja, da je opredelitev slovenskosti glasbe le glede na jezik njenega vokalnega dela preozka_ »Slovenija se z dano novelo zakona o medijih dejansko odreka precejšnjemu delu svoje glasbe, s tem pa tudi nezanemarljivemu delu lastne kulture, ki se v sodobnem svetu razvija tudi v sozvočju z mednarodnimi tokovi. Definicija slovenske glasbe kot vokalne oziroma vokalno-instrumentalne glasbe, izvajane v slovenskem jeziku, ter instrumentalne glasbe slovenskega izvora znova dokazuje, kako ozkogledi znajo biti naši odločevalci.«
Slovenski glasbeniki, ki ustvarjajo v tujem jeziku, po novem predlogu zakona ne sodijo v kvoto 20 % predvajane slovenske glasbe v vsakem slovenskem radijskem in televizijskem programu od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer. Možnosti, da bodo njihovo glasbo predvajali v okviru teh, bolj poslušanih, kvot so pravzaprav nične. Jelševar ob tem opozarja, da je slovenske glasbene ustvarjalce treba spodbujati, namesto da jim vedno znova postavljamo omejitve pri njihovem ustvarjanju.
»V SLS predlagamo, da se člen 86.a dopolni z določbo, da mora biti poleg 20 % slovenske glasbe, izvajane v slovenskem jeziku, v istem časovnem obdobju predvajanih še 5 % slovenske glasbe po opredelitvi iz leta 2001, katere vokalni del je torej lahko tudi v tujem jeziku. Tako bo volk sit in koza cela – ohranili bomo skrb za slovenski jezik, obenem pa ne omejevali možnosti tistih slovenskih ustvarjalcev, ki pojejo v tujih jezikih. Poleg tega predlagamo, da se za tiste slovenske avtorje in izvajalce, ki Slovenijo v javnosti predstavljajo bodisi z izvajanjem glasbe v tujini bodisi s predvajanjem njihove glasbe na tujih radijskih in televizijskih postajah, uvede poseben status zastopnika slovenske glasbe v tujini. Denar za uresničitev tega predloga najdemo v pobranih, vendar nerazporejenih sredstvih kolektivnih organizacij, ki so pod cenzusom za izplačilo,« je jasen podpredsednik SLS Primož Jelševar.
Slovenski glasbeniki, ki ustvarjajo v tujem jeziku, po novem predlogu zakona ne sodijo v kvoto 20 % predvajane slovenske glasbe v vsakem slovenskem radijskem in televizijskem programu od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer. Možnosti, da bodo njihovo glasbo predvajali v okviru teh, bolj poslušanih, kvot so pravzaprav nične. Jelševar ob tem opozarja, da je slovenske glasbene ustvarjalce treba spodbujati, namesto da jim vedno znova postavljamo omejitve pri njihovem ustvarjanju.
»V SLS predlagamo, da se člen 86.a dopolni z določbo, da mora biti poleg 20 % slovenske glasbe, izvajane v slovenskem jeziku, v istem časovnem obdobju predvajanih še 5 % slovenske glasbe po opredelitvi iz leta 2001, katere vokalni del je torej lahko tudi v tujem jeziku. Tako bo volk sit in koza cela – ohranili bomo skrb za slovenski jezik, obenem pa ne omejevali možnosti tistih slovenskih ustvarjalcev, ki pojejo v tujih jezikih. Poleg tega predlagamo, da se za tiste slovenske avtorje in izvajalce, ki Slovenijo v javnosti predstavljajo bodisi z izvajanjem glasbe v tujini bodisi s predvajanjem njihove glasbe na tujih radijskih in televizijskih postajah, uvede poseben status zastopnika slovenske glasbe v tujini. Denar za uresničitev tega predloga najdemo v pobranih, vendar nerazporejenih sredstvih kolektivnih organizacij, ki so pod cenzusom za izplačilo,« je jasen podpredsednik SLS Primož Jelševar.