Na okrogli mizi Ozdravimo slovensko zdravstvo tudi o odgovornosti in medsebojnem sodelovanju
Ljubljana, 12. junij 2015 – Včeraj je v organizaciji SLS potekala okrogla miza z naslovom Ozdravimo slovensko zdravstvo, na kateri so predsednik SLS mag. Marko Zidanšek in strokovnjaki iz različnih zdravstvenih organizacij, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije prim. Andrej Možina, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Darinka Klemenc, član Sekcije za kakovost v zdravstvu Slovenskega združenja za kakovost in odličnost Tomaž Rusimovič, ter reševalec Zdravstvenega doma Krško in vodja projekta Rešimo življenja Sebastjan Komočar, razpravljali o tem, na kakšen način ter kje začeti učinkovito in odgovorno reformo slovenskega zdravstvenega sistema. Prisluhnili so prispevku strokovnjakinje za informacijski sistem KAGES Inne Mlade, v katerem je spregovorila o uspešni uvedbi enotnega informacijskega sistema v 23 bolnišnicah na avstrijskem Štajerskem. Spregovorili so tudi o peticiji za ohranitev NMP, ki se je na pobudo predsednika SLS mag. Marka Zidanška začela zaradi spornega predloga Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči in še vedno buri duhove povsod po Sloveniji.
Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin je svojo udeležbo žal odpovedal, pojavljanje na tem in drugih javnih dogodkih v prihodnje mu je namreč odsvetoval Upravni odbor ZZZS. V SLS obžalujemo, da se v Sloveniji še vedno vrstijo pritiski na strokovne in kompetentne ljudi, ki imajo rešitve in dosegajo dobre rezultate, v trenutku, ko je izražena politična volja za spremembe. To potrjuje, da je največji bolnik zdravstvenega sistema prav sistem sam.
Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek je v uvodu povedal, da je SLS v sodelovanju s strokovnjaki pripravila Načrt SLS za trajen izhod Slovenije iz krize, ki predlaga tudi rešitve za izboljšanje stanja v slovenskem zdravstvu_ »Skupaj želimo najti pravo rešitev, zato tudi današnja okrogla miza.« O predlogu Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, ki grozi z ukinitvijo nekaterih delujočih enot NMP je dejal_ »Ta tema se dotika vseh državljank in državljanov, ne glede na to ali živijo v centru ali na podeželju.« Cilj peticije za ohranitev NMP, za katero je zbranih že skoraj 1500 podpisov, je opozoriti Ministrstvo za zdravje RS na slabosti omenjenega pravilnika, da bi jih pred uvedbo odpravili, dobre stvari pa bi ohranili. »Odločevalci so včasih preveč trmasti. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc s svojo trmo nase prevzema odgovornost za veliko življenj. Včasih se je treba med seboj poslušati in sodelovati. Pravočasno se je treba odzivati na spremembe in včasih tudi tvegati, če to pomeni, da bodo ljudje na boljšem,« je pojasnil Zidanšek, ki verjame, da se je treba za napake včasih posipati s pepelom, predvsem pa se iz njih česa naučiti: »Državo smo zadolžili za 33 milijard evrov. Zavedanje o težavah, v katere so nas spravili, je še premajhno. Nehati moramo s političnimi preigravanji, stopiti skupaj in prisluhniti stroki. Zato smo v SLS oblikovali Strokovni svet in odbore ter predlagali rešitve. V ospredje je vedno treba postaviti človeka.«
Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije prim. Andrej Možina je dejal, da je Slovenija v zdravstvu po kakovosti skoraj na ravni Avstrije, v evropskem merilu je nekje v sredini. Meni, da so se nekatere težave, kot so upravljanje, zapravljanje in odpuščanje, pojavile že ob vzpostavljanju sistema slovenskega zdravstva. Tudi danes se nihče pravočasno ne odzove ob odtekanju denarja. Ideja enotnega upravljanja v zdravstvu se mu zdi dobra_ »To je idealna priložnost za politike, da odgovornost upravljanja prenesejo na profesionalce, namesto da politika z vrha nadzoruje ta sistem.« Zdravniki po njegovih besedah že sedaj prevzemajo odgovornost za svoje delo_ »Hierarhija je vzpostavljena, ve se, kdo nosi glavnino medicine in kdo nosi največjo odgovornost.« Brez govora o tem, brez »oglaševanja«, je po mnenju Možine to premalo in »tega ne delamo dovolj. Delamo dobro, lahko delamo sočutno, empatično, vedno pa moramo delati strokovno.« Kritično je ocenil, da Sloveniji manjka ambicioznosti na vseh področjih, tudi v zdravstvu_ »Imamo odlične zdravnike, imamo zdraviliški turizem, tudi področje transplantacije je razvito. Minister mora stati za tem, da je to portfelj Slovenije. Imamo potenciali, znebiti pa se moramo občutka, da smo proizvodna dejavnost.« Svoje mnenje o slovenskem zdravstvu je povzel tako_ »Počasi prihajamo k sebi na vseh ravneh. Delati moramo z razumom in dobro voljo, da zdravstvo postavimo nazaj na noge.«
Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Darinka Klemenc je izpostavila veliko vlogo medicinskih sester_ »Medicinske sestre smo v slovenskem zdravstvu v operativnih fazah uvajale kakovost in varnost. Da so danes bolnišnice akreditirane, je tudi naša zasluga.« Kot konkreten primer trenutnih težav je navedla referenčne ambulante, kjer se zaradi odsotnosti enotnega informacijskega sistema preveč časa porabi za beleženje pacientovih podatkov. Pozvala je_ »Nehajmo si zatiskati oči – v zdravstvu smrdi po korupciji. Ni nam treba rušiti sistema, saj deluje – a pri politiki, državi in financah gredo stvari narobe.« Morebitna uvedba novega informacijskega sistema se ji zdi bolj pomembna za področje upravljanja, kot za vodenje točnih evidenc prisotnosti. »Ponujamo možnost optimiziranja vodenja. Veliko izkušenj, tudi iz tujine, lahko prispevamo. Zdaj preveč vlagamo v zidove in premalo v ljudi – naučiti se moramo medpoklicnega sodelovanja,« je povedala Darinka Klemenc in dodala, da so medicinske sestre razvile sistem poročanja na treh ravneh_ o strokovnih napakah, o sistemskih napakah in o nasilnih dejanjih, ki pa zaradi anonimnosti podanih prijav in posledične nesledljivosti ne deluje vedno, kot bi moral. Ocenila je, da smo v Sloveniji na splošno nenaklonjeni spremembam in poudarila, da bi se morali tudi pri vodenju zgledovati po tujini, kot to počnemo na drugih področjih, ter opozorila_ »Pozorni moramo biti, da ne izgubimo zaupanja pacientov.«
Član Sekcije za kakovost v zdravstvu Slovenskega združenja za kakovost in odličnost Tomaž Rusimovič je poudaril, da ob menjavah ministrov ne bi smeli sistema vsakokrat postavljati na novo. Strinjal se je, da bi enoten informacijski sistem v slovenskem zdravstvu prinesel višjo kakovost storitev, obenem pa izpostavil, da za zbiranje podatkov za tak sistem v Sloveniji ni zakonske podlage. S finančnega vidika in z vidika organizacije nemotenega procesa dela se mu zdi, da bi v Sloveniji težko dosegli že enoten sistem naročanja za bolnišnice, saj »ima vsak kirurg svoj najljubši kateter«. Dejal je_ »Red bi moral narediti minister, ki bi moral imeti sto odstotno podporo Vlade RS – brez tega ni nič.« O uvedbi enotnega informacijskega sistema in upravljanja meni, da bi bila dobrodošla, a opozarja_ »Zavedati se moramo, da je informatika le orodje za vodenje, kakovost pa je le orodje za merjenje. Najti je treba nevpletene strokovnjake, da to stvar speljejo na pravo pot.«
Reševalec Zdravstvenega doma Krško in vodja projekta Rešimo življenja Sebastjan Komočar je o morebitni spremembi sistema NMP povedal, da imamo v Sloveniji dobre strokovnjake in dober sistem, ki pa ga je treba dodelati. Izpostavil je dobro opremljenost služb NMP in hkrati širša problema standardizacije v zdravstvu ter izobraževanju. »V Posavju smo se prvi uprli pravilniku. V Brežicah se je urgentni center pripravljal od leta 2009, nihče pa ni pripravil vsebine. Tako Krčani kot Brežičani smo zato zdaj na slabšem,« je povedal Komočar in povedal, da je velika slabost trenutnega sistema NMP dispečerski sistem in na tem področju je treba po njegovem mnenju začeti z izboljšavami. »Reševalci podpiramo reforme v zdravstvu, a pripravljene naj bodo tako, da bodo služile ljudem. Vlada RS naj potegne ta voz, sicer nas ne čaka nič dobrega,« je zaključil.
Svoj pogled na enotno upravljanje ter informacijski sistem v zdravstvu je za okroglo mizo prispevala Inna Mlada, strokovnjakinja, ki je v Avstriji sodelovala pri uvedbi enotnega informacijskega sistema KAGES v 23 bolnišnicah na avstrijskem Štajerskem. V videonagovoru je izpostavila, da enoten informacijski sistem pomaga izboljšati kakovost storitev, saj imajo zdravstveni strokovnjaki v različnih bolnišnicah dostop do vseh podatkov pacienta. Z enakim finančnim vložkom se tako znatno poveča učinkovitost sistema obravnave pacientov, pa tudi izida zdravljenja.
Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin se okrogle mize ni udeležil. Sporočil je, da mu je Upravni odbor ZZZS po izredni seji odsvetoval udeležbo na včerajšnji okrogli mizi Ozdravimo slovensko zdravstvo in tudi drugih javnih dogodkih v prihodnje.
https_//youtu.be/KS6ESfgs7A8