Ljubljana, 22. junij 2015 - V SLS smo za javno razpravo o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih na Ministrstvo za kulturo RS danes poslali pripombe, v katerih med drugim opozarjamo na protiustavne elemente omenjenega zakona, in nekatere predloge za izboljšavo medijske zakonodaje.
Dopis, ki smo ga v imenu predsednika SLS mag. Marka Zidanška poslali na MK RS, lahko v nadaljevanju preberete v celoti.
***
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Gospa Julijana Bizjak Mlakar, ministrica
Zadeva: Pripombe Slovenske ljudske stranke za javno razpravo o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih
Spoštovana ministrica za kulturo, gospa Julijana Bizjak Mlakar,
v Slovenski ljudski stranki se strinjamo, da je napočil čas za posodobitev slovenske medijske zakonodaje, zato pozdravljamo namen izboljšanja zakonodaje, ki ste ga na Ministrstvu za kulturo RS (v nadaljevanju_ MK RS) izkazali s pripravo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (v nadaljevanju_ predlog ZMed). Vendar smo, kot smo že pisali, zaskrbljeni nad načinom, za katerega ste se odločili. V nadaljevanju opozarjamo na nekaj določil, s katerimi se nikakor ne moremo strinjati. Med njimi je najti celo take, ki kažejo elemente neskladja z Ustavo RS, zato predlagamo njihove spremembe.
V SLS se že od svojih začetkov zavzemamo za slovenski jezik in kulturo, kar je zapisano tudi v Temeljnem programu SLS. Podpiramo prizadevanja za širjenje slovenskega jezika in spodbujamo uporabo slovenske govorjene in pisane besede, vendar želimo v tej javni razpravi izraziti nasprotovanje novi opredelitvi slovenske glasbe, kot je zapisana v drugem odstavku člena 86.a predloga ZMed. Po novi, dopolnjeni definiciji, ki izhaja iz ureditve iz leta 2001, naj bi bila slovenska glasba_ vokalna in vokalno-instrumentalna glasba, izvajana v slovenskem jeziku, ter instrumentalna glasba slovenskega izvora. Rekli bi lahko, da je v svojem poskusu nove opredelitve slovenske glasbe, ki je vsekakor del slovenske kulture, MK RS pozabilo na, ali pa morda celo zavestno diskriminiralo, del te kulture. Še več, Slovenija se s predlogom ZMed odreka precejšnjemu delu svoje glasbe, s tem pa tudi nezanemarljivemu delu lastne kulture, ki se v sodobnem svetu razvija tudi v sozvočju z mednarodnimi tokovi.
Kljub izraženemu namenu MK RS, da s predlogom ZMed zaščiti slovensko kulturo, v tem primeru glasbo, pa prav s svojo opredelitvijo diskriminira del slovenskih glasbenih ustvarjalcev. S tem neposredno določa, da tisti del slovenske glasbe, ki je izvajan v tujem jeziku, ni več del slovenske kulture, in tako uvaja neenakost pred zakonom, kar je strogo prepovedano z Ustavo RS. V SLS smo prepričani, da morajo biti vsi slovenski ustvarjalci deležni enakih pravic.
Prvo, kar bi členu 86.a lahko očitali, je neskladnost z načelom jasnosti in določnosti kot enim od načel pravne države iz 2. člena Ustave RS. Iz trenutnega besedila predloga ZMed ni mogoče jasno in določno opredeliti, kaj slovenski izvor glasbe sploh je. Zahteva iz drugega odstavka, da se vokalna oz. vokalno-instrumentalna glasba izvaja v slovenskem jeziku, lahko povzroči nejasnosti glede tega, kaj se bo štelo kot slovenski jezik – bo to le slovenski knjižni jezik, ali bodo sem sodila tudi narečja? Premalo natančno je tudi opredeljeno, kaj pomeni, da se vokalna ali vokalno-instrumentalna glasba izvaja »večinoma« v slovenskem jeziku. Na tem mestu bi bilo treba jasno določiti, ali večinoma pomeni 50,01 odstotkov ali kaj več od tega, in nadalje, kdo bo to večino meril ter na kakšen način bo večina merjena. Pomanjkljiva je tudi opredelitev »slovenskega avtorja«. Sodijo v to opredelitev samo slovenski državljani ali tudi Slovenci brez slovenskega državljanstva, o katerih piše v drugem odstavku 5. člena Ustave RS?
Drugič, z vidika skladnosti z Ustavo RS se postavlja še vprašanje, ali je s takšno določbo kršena svoboda umetniškega ustvarjanja in izražanja avtorjem (59. člen in prvi odstavek 39. člena Ustave RS). Eden od vidikov svobode izražanja je tudi dostop do javnega nastopanja, torej predvajanja vsebin. V SLS smo prepričani, da je treba ukrepe za ohranitev slovenskega jezika in kulture zaradi vse večjega razvrednotenja jezika tako v zasebni uporabi kot tudi v javnih nastopih uvrstiti med prednostne naloge države. Ustvarjalce je treba zato spodbujati, naj ustvarjajo v slovenskem jeziku, ne pa omejevati njihove svobode izražanja s preprečevanjem predvajanja glasbe z vokalnim delom v tujem jeziku.
V iskanju primernega ravnotežja med skrbjo za slovenski jezik ter kulturo in spodbujanjem slovenskih ustvarjalcev k svobodnemu ustvarjanju predlagamo, da se člen 86.a dopolni z določbo, da mora biti poleg 20 % slovenske glasbe, izvajane v slovenskem jeziku, v istem časovnem obdobju predvajanih še 5 % slovenske glasbe, katere vokalni del je lahko tudi v tujem jeziku. Dodatno predlagamo tudi uvedbo spodbud za tiste komercialne radijske postaje, ki bodo predvajale več kot 50 % slovenske glasbe med 6. in 22. uro, in sicer po dosedanji opredelitvi slovenske glasbe (vokalna, vokalno-instrumentalna ali instrumentalna glasba slovenskega izvora) ali pa po ustrezno dopolnjeni novi opredelitvi, ki ne bo več kratila pravice do svobodnega umetniškega ustvarjanja in svobodnega izražanja, in bo vključevala tudi vokalno oz. vokalno-instrumentalno glasbo, ki se izvaja v tujem jeziku.
Za tiste slovenske ustvarjalce in izvajalce, ki Slovenijo v javnosti predstavljajo bodisi z izvajanjem glasbe v tujini bodisi s predvajanjem njihove glasbe na tujih radijskih in televizijskih postajah, naj se prav tako uvedejo spodbude in poseben status promotorja slovenske kulture (glasbe) v tujini. V Sloveniji mnogo glasbenikov in avtorjev ne dosega najnižjega cenzusa za izplačilo avtorskih honorarjev in nadomestil izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Kolektivne organizacije so po zakonu zavezane ta sredstva pobrati od organizatorjev dogodkov ter uporabnikov mehanske glasbe ne glede na to ali bodo avtorji in izvajalci dosegli cenzus za izplačilo ali ne. Kolektivne organizacije iz tega naslova ustvarjajo presežke. Financiranje našega predloga spodbujanja promocije slovenske glasbe v tujini lahko najdemo v pobranih, vendar nerazporejenih sredstvih kolektivnih organizacij, ki so pod cenzusom za izplačilo.
V zaupanju, da boste prejete pripombe in predloge SLS upoštevali, vas lepo pozdravljam.
S spoštovanjem,
mag. Marko Zidanšek
predsednik SLS
***
Dopis, ki smo ga v imenu predsednika SLS mag. Marka Zidanška poslali na MK RS, lahko v nadaljevanju preberete v celoti.
***
Ljubljana, 22. junij 2015
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Gospa Julijana Bizjak Mlakar, ministrica
Zadeva: Pripombe Slovenske ljudske stranke za javno razpravo o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih
Spoštovana ministrica za kulturo, gospa Julijana Bizjak Mlakar,
v Slovenski ljudski stranki se strinjamo, da je napočil čas za posodobitev slovenske medijske zakonodaje, zato pozdravljamo namen izboljšanja zakonodaje, ki ste ga na Ministrstvu za kulturo RS (v nadaljevanju_ MK RS) izkazali s pripravo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (v nadaljevanju_ predlog ZMed). Vendar smo, kot smo že pisali, zaskrbljeni nad načinom, za katerega ste se odločili. V nadaljevanju opozarjamo na nekaj določil, s katerimi se nikakor ne moremo strinjati. Med njimi je najti celo take, ki kažejo elemente neskladja z Ustavo RS, zato predlagamo njihove spremembe.
V SLS se že od svojih začetkov zavzemamo za slovenski jezik in kulturo, kar je zapisano tudi v Temeljnem programu SLS. Podpiramo prizadevanja za širjenje slovenskega jezika in spodbujamo uporabo slovenske govorjene in pisane besede, vendar želimo v tej javni razpravi izraziti nasprotovanje novi opredelitvi slovenske glasbe, kot je zapisana v drugem odstavku člena 86.a predloga ZMed. Po novi, dopolnjeni definiciji, ki izhaja iz ureditve iz leta 2001, naj bi bila slovenska glasba_ vokalna in vokalno-instrumentalna glasba, izvajana v slovenskem jeziku, ter instrumentalna glasba slovenskega izvora. Rekli bi lahko, da je v svojem poskusu nove opredelitve slovenske glasbe, ki je vsekakor del slovenske kulture, MK RS pozabilo na, ali pa morda celo zavestno diskriminiralo, del te kulture. Še več, Slovenija se s predlogom ZMed odreka precejšnjemu delu svoje glasbe, s tem pa tudi nezanemarljivemu delu lastne kulture, ki se v sodobnem svetu razvija tudi v sozvočju z mednarodnimi tokovi.
Kljub izraženemu namenu MK RS, da s predlogom ZMed zaščiti slovensko kulturo, v tem primeru glasbo, pa prav s svojo opredelitvijo diskriminira del slovenskih glasbenih ustvarjalcev. S tem neposredno določa, da tisti del slovenske glasbe, ki je izvajan v tujem jeziku, ni več del slovenske kulture, in tako uvaja neenakost pred zakonom, kar je strogo prepovedano z Ustavo RS. V SLS smo prepričani, da morajo biti vsi slovenski ustvarjalci deležni enakih pravic.
Prvo, kar bi členu 86.a lahko očitali, je neskladnost z načelom jasnosti in določnosti kot enim od načel pravne države iz 2. člena Ustave RS. Iz trenutnega besedila predloga ZMed ni mogoče jasno in določno opredeliti, kaj slovenski izvor glasbe sploh je. Zahteva iz drugega odstavka, da se vokalna oz. vokalno-instrumentalna glasba izvaja v slovenskem jeziku, lahko povzroči nejasnosti glede tega, kaj se bo štelo kot slovenski jezik – bo to le slovenski knjižni jezik, ali bodo sem sodila tudi narečja? Premalo natančno je tudi opredeljeno, kaj pomeni, da se vokalna ali vokalno-instrumentalna glasba izvaja »večinoma« v slovenskem jeziku. Na tem mestu bi bilo treba jasno določiti, ali večinoma pomeni 50,01 odstotkov ali kaj več od tega, in nadalje, kdo bo to večino meril ter na kakšen način bo večina merjena. Pomanjkljiva je tudi opredelitev »slovenskega avtorja«. Sodijo v to opredelitev samo slovenski državljani ali tudi Slovenci brez slovenskega državljanstva, o katerih piše v drugem odstavku 5. člena Ustave RS?
Drugič, z vidika skladnosti z Ustavo RS se postavlja še vprašanje, ali je s takšno določbo kršena svoboda umetniškega ustvarjanja in izražanja avtorjem (59. člen in prvi odstavek 39. člena Ustave RS). Eden od vidikov svobode izražanja je tudi dostop do javnega nastopanja, torej predvajanja vsebin. V SLS smo prepričani, da je treba ukrepe za ohranitev slovenskega jezika in kulture zaradi vse večjega razvrednotenja jezika tako v zasebni uporabi kot tudi v javnih nastopih uvrstiti med prednostne naloge države. Ustvarjalce je treba zato spodbujati, naj ustvarjajo v slovenskem jeziku, ne pa omejevati njihove svobode izražanja s preprečevanjem predvajanja glasbe z vokalnim delom v tujem jeziku.
V iskanju primernega ravnotežja med skrbjo za slovenski jezik ter kulturo in spodbujanjem slovenskih ustvarjalcev k svobodnemu ustvarjanju predlagamo, da se člen 86.a dopolni z določbo, da mora biti poleg 20 % slovenske glasbe, izvajane v slovenskem jeziku, v istem časovnem obdobju predvajanih še 5 % slovenske glasbe, katere vokalni del je lahko tudi v tujem jeziku. Dodatno predlagamo tudi uvedbo spodbud za tiste komercialne radijske postaje, ki bodo predvajale več kot 50 % slovenske glasbe med 6. in 22. uro, in sicer po dosedanji opredelitvi slovenske glasbe (vokalna, vokalno-instrumentalna ali instrumentalna glasba slovenskega izvora) ali pa po ustrezno dopolnjeni novi opredelitvi, ki ne bo več kratila pravice do svobodnega umetniškega ustvarjanja in svobodnega izražanja, in bo vključevala tudi vokalno oz. vokalno-instrumentalno glasbo, ki se izvaja v tujem jeziku.
Za tiste slovenske ustvarjalce in izvajalce, ki Slovenijo v javnosti predstavljajo bodisi z izvajanjem glasbe v tujini bodisi s predvajanjem njihove glasbe na tujih radijskih in televizijskih postajah, naj se prav tako uvedejo spodbude in poseben status promotorja slovenske kulture (glasbe) v tujini. V Sloveniji mnogo glasbenikov in avtorjev ne dosega najnižjega cenzusa za izplačilo avtorskih honorarjev in nadomestil izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Kolektivne organizacije so po zakonu zavezane ta sredstva pobrati od organizatorjev dogodkov ter uporabnikov mehanske glasbe ne glede na to ali bodo avtorji in izvajalci dosegli cenzus za izplačilo ali ne. Kolektivne organizacije iz tega naslova ustvarjajo presežke. Financiranje našega predloga spodbujanja promocije slovenske glasbe v tujini lahko najdemo v pobranih, vendar nerazporejenih sredstvih kolektivnih organizacij, ki so pod cenzusom za izplačilo.
V zaupanju, da boste prejete pripombe in predloge SLS upoštevali, vas lepo pozdravljam.
S spoštovanjem,
mag. Marko Zidanšek
predsednik SLS
***