Ljubljana, 17. julij 2015 – Po mnenju SLS je treba v Sloveniji izboljšati kadriranje v nadzorne svete družb, saj poročilo o konkurenčnosti držav IMD ugotavlja, da smo na enem od zadnjih mest po njihovi učinkovitosti. Zavedamo se, da je skupina pod vodstvom dr. Petra Kraljiča kandidate za člane Nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (NS SDH), o katerih danes odločajo poslanci DZ RS, z najboljšim namenom izbrala izmed prijavljenih na javni razpis, a po postopku, ki ga določa slab zakon. Na neprimeren način kadrovanja z javnim razpisom je opozoril že Kadrovsko akreditacijski svet. Izbor sedanjih kandidatov je sicer boljši od prejšnjih, vendar v SLS menimo, da jim ne bi smeli zaupati 11 milijard evrov vrednega državnega premoženja.
V SLS smo že opozarjali, da sedanji način iskanja kandidatov za NS SDH z javnim razpisom ne zagotavlja kandidatov s potrebnimi znanjem, sposobnostmi, povezavami in ugledom za tako odgovorno nalogo. Za strateška podjetja in podjetja na borzi v neposredni in posredni lasti države bi bilo po našem mnenju treba preiti iz iskanja kandidatov za člane nadzornega sveta z javnim razpisom k običajnem iskanju kandidatov s povabilom (»executive search«). Ker potrebujejo slovenska podjetja finančno in poslovno prestrukturiranje, mora nadzorni svet (NS) v smislu obeh priporočil igrati aktivno vlogo pri prestrukturiranju, če želi, da bo preobrazba uspešna. Pri tej nalogi rabi NS ustrezno sestavo glede potrebnih kompetenc in osebnostnih lastnosti njegovih članov, komplementarno moštvo. Pri postopku izbire za NS strateških državnih podjetij je potreben partnerski odnos med posamezniki specialisti za posamezna področja in kadroviki. Razmisliti bi veljalo tudi o bolj aktivni vlogi predsednika NS pri izbiri ostalih članov, kot je vloga predsednika uprave pri izbiri članov uprave.
V slovenskih podjetjih moramo tudi zaradi neprožne zakonodaje pametno pristopiti k iskanju kadrov, saj je poslovanje podjetij v veliki meri odvisno od zaposlenih. Zasebna podjetja delujejo na prostem trgu, zato morajo za ohranjanje konkurenčnosti iskati najboljše možne rešitve tudi pri zaposlovanju sodelavcev. V uspešnih podjetjih se sodelavcev ne išče z javnimi razpisi ampak glede na priporočila in reference. Tak način iskanja nadzornikov je v tujini običajen. Z ustreznimi kadri in uporabo sodobnih pristopov upravljanja bi povečali donosnost naših državnih podjetij in s tem povečali prilive v proračun ter trajnostno zagotavljali obstoječa ter odpirali nova delovna mesta.
V SLS smo že opozarjali, da sedanji način iskanja kandidatov za NS SDH z javnim razpisom ne zagotavlja kandidatov s potrebnimi znanjem, sposobnostmi, povezavami in ugledom za tako odgovorno nalogo. Za strateška podjetja in podjetja na borzi v neposredni in posredni lasti države bi bilo po našem mnenju treba preiti iz iskanja kandidatov za člane nadzornega sveta z javnim razpisom k običajnem iskanju kandidatov s povabilom (»executive search«). Ker potrebujejo slovenska podjetja finančno in poslovno prestrukturiranje, mora nadzorni svet (NS) v smislu obeh priporočil igrati aktivno vlogo pri prestrukturiranju, če želi, da bo preobrazba uspešna. Pri tej nalogi rabi NS ustrezno sestavo glede potrebnih kompetenc in osebnostnih lastnosti njegovih članov, komplementarno moštvo. Pri postopku izbire za NS strateških državnih podjetij je potreben partnerski odnos med posamezniki specialisti za posamezna področja in kadroviki. Razmisliti bi veljalo tudi o bolj aktivni vlogi predsednika NS pri izbiri ostalih članov, kot je vloga predsednika uprave pri izbiri članov uprave.
V slovenskih podjetjih moramo tudi zaradi neprožne zakonodaje pametno pristopiti k iskanju kadrov, saj je poslovanje podjetij v veliki meri odvisno od zaposlenih. Zasebna podjetja delujejo na prostem trgu, zato morajo za ohranjanje konkurenčnosti iskati najboljše možne rešitve tudi pri zaposlovanju sodelavcev. V uspešnih podjetjih se sodelavcev ne išče z javnimi razpisi ampak glede na priporočila in reference. Tak način iskanja nadzornikov je v tujini običajen. Z ustreznimi kadri in uporabo sodobnih pristopov upravljanja bi povečali donosnost naših državnih podjetij in s tem povečali prilive v proračun ter trajnostno zagotavljali obstoječa ter odpirali nova delovna mesta.