Ljubljana, 21. julij 2015 – V okviru javne razprave o novem osnutku Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (ZMed) je predsednik SLS mag. Marko Zidanšek Ministrstvu za kulturo RS podal pripombe SLS, v katerih pozdravlja odločitev ministrstva, da je obdržalo dosedanjo opredelitev slovenske glasbe, in se še enkrat zavzame za višji delež slovenske glasbe na radijskih valovih. Izpostavlja tudi priložnost za uvedbo spodbud in posebnega statusa zastopnika slovenske glasbe v tujini za glasbenike, ki Slovenijo javnosti predstavljajo bodisi z nastopanjem v tujini ali katerih glasbo predvajajo radijski in televizijski programi v tujini. Sredstva za tovrstne spodbude bi dobili v pobranih, vendar nerazporejenih sredstvih kolektivnih organizacij, ki so pod cenzusom za izplačilo.
V nadaljevanju podajamo dopis predsednika SLS mag. Marka Zidanška v celoti.
Pripombe, ki smo jih v SLS na Ministrstvo za kulturo RS poslali v okviru javne razprave o prvem osnutku predloga ZMed, lahko preberete tukaj.
***
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Gospa Julijana Bizjak Mlakar, ministrica
Zadeva: Pripombe Slovenske ljudske stranke za javno razpravo o novem osnutku Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih
Spoštovana ministrica za kulturo, gospa Julijana Bizjak Mlakar,
v Slovenski ljudski stranki pozdravljamo, da je Ministrstvo za kulturo RS (v nadaljevanju_ MK RS) ob pripravi novega osnutka Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (v nadaljevanju_ novi predlog ZMed) upoštevalo mnoge izmed naših pripomb in predlogov. Kljub nekaterim nerodnostim, ki so še vedno zapisane, podpiramo dejstvo, da v novem predlogu ZMed ni več najti sporne in najverjetneje celo protiustavne nove definicije slovenske glasbe. Tako opredelitev slovenske glasbe še vedno zajema dela in izvajalce, ki so največ naredili za prepoznavnost naše države v tujini. Pozdravljamo tudi nove ukrepe za odprtje medijskega prostora za mlade in neuveljavljene slovenske glasbene skupine. V nadaljevanju podajamo pripombe in predloge še na novi predlog ZMed, ki je vsebinsko sicer ustreznejši kot prvi, vendar je na mnogih področjih hkrati neživljenjski in so tudi v novem predlogu ZMed nekatera določila zapisana nerodno, celo dvoumno in nerazumljivo.
Ministrstvo je v iskanju kompromisa med mnogimi prejetimi predlogi in pripombami skuhalo nekakšno zakonsko enolončnico, ki je zlasti manjše, lokalne radijske postaje ne bodo mogle pojesti. Zakon namreč na stroške radijskih in televizijskih postaj uvaja zapletene metode kategoriziranja glasbe, s katerimi bodo imele težave predvsem manjše med njimi. Poleg tega tudi natančno opredeljuje delež predvajane slovenske glasbe v slovenskem jeziku in delež glasbe v tujem jeziku, kar delno podpiramo, a se pri naslednjih dveh novih določilih, o deležu glasbe avtorjev, mlajših od 25 let, in deležu glasbenih del, mlajših od dveh let od prvega predvajanja, postavlja vprašanje, kdo in na kakšen način bo preverjal skladnost predvajane glasbe s tema določiloma. Nadalje je vprašljivo tudi, ali oz. na kakšen način radijska postaja sme zbirati osebne podatke izvajalcev. Mediji bodo torej imeli ogromno dela, ali pa bodo morali veliko sredstev vložiti v razvoj ali nakup primerne tehnične opreme za beleženje tovrstnih podatkov. Sploh manjšim radijskim postajam zna to predstavljati veliko oviro pri delovanju, kar bi lahko imelo izrazite posledice v raznovrstnosti ponudbe.
Če se vrnemo k določilu o glasbi mladih avtorjev – pisci zakona očitno ne razlikujejo med avtorjem in izvajalcem ter enkrat navajajo enega, drugič drugega, nekajkrat pa celo oba. Eno izmed določil člena 86.a pravi_ »Najmanj četrtino deleža iz prvega odstavka tega člena mora predstavljati slovenska glasba, prvič predvajana pred največ dvema letoma, najmanj osmino deleža iz prvega odstavka tega člena pa mora predstavljati slovenska glasba izvajalcev, ki niso starejši od 25 let« (poudarek dodan).
Ali to pomeni, da bo npr. legendarna pesem Slavka Avsenika Na Golici iz leta 1954 sodila v kvoto »nove ter mlade« glasbe, če jo bo izvajala skupina, v kateri je vsaj en izvajalec mlajši od 25 let? Glede na to, da ste zapisali, da je namen tega določila »spodbujati odpiranje medijskega prostora novi ter mladi in manj uveljavljeni glasbeni produkciji, ki predstavlja prihodnost slovenskega glasbenega prostora«, predlagamo, da se beseda izvajalcev v tem določilu zamenja z besedo ustvarjalcev (ali z besedo avtorjev).
Naš drugi predlog je, da se na podlagi sprememb v trenutni, zadnji različici razširijo tudi zastavljeni cilji zakona. Poleg zaščite slovenskega jezika in slovenske kulture bi moral biti cilj ZMed kar največ predvajane glasbe slovenskega izvora na slovenskih radijskih in televizijskih programih. V trenutni obliki bo realni doseg predvajanja le zakonsko določenih 20 % slovenske glasbe, kar nas še vedno uvršča na rep primerljivih evropskih držav. V SLS vnovič predlagamo dvig minimuma na vsaj 25 % ter dodatne ukrepe za spodbujanje predvajanja slovenske glasbe z uvedbo subvencij za radijske (in televizijske) programe, ki predvajajo več kot 50 % glasbe slovenskega izvora. Tako lahko pričakujemo tudi realno povečanje deleža predvajane slovenske glasbe, radijske (in televizijske) postaje pa se bodo lahko samostojno odločile, ali se želijo v ta ukrep vključiti.
Za konec še ponovno predlagamo, da se za tiste slovenske ustvarjalce in izvajalce, ki Slovenijo v javnosti predstavljajo bodisi z izvajanjem glasbe v tujini bodisi da se njihova glasba predvaja na tujih radijskih in televizijskih programih, prav tako uvedejo spodbude in poseben status zastopnika slovenske glasbe v tujini. Denar za uresničitev tega predloga najdemo v pobranih, vendar nerazporejenih sredstvih kolektivnih organizacij, ki so pod cenzusom za izplačilo.
Za bolj obširno razlago o načinu izvedbe tega predloga smo se pripravljeni sestati z vami ali drugim predstavnikom MK RS.
V zaupanju, da boste prejete pripombe in predloge SLS upoštevali, vas lepo pozdravljam.
S spoštovanjem,
mag. Marko Zidanšek
predsednik SLS
***
V nadaljevanju podajamo dopis predsednika SLS mag. Marka Zidanška v celoti.
Pripombe, ki smo jih v SLS na Ministrstvo za kulturo RS poslali v okviru javne razprave o prvem osnutku predloga ZMed, lahko preberete tukaj.
***
Ljubljana, 21. julij 2015
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Gospa Julijana Bizjak Mlakar, ministrica
Zadeva: Pripombe Slovenske ljudske stranke za javno razpravo o novem osnutku Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih
Spoštovana ministrica za kulturo, gospa Julijana Bizjak Mlakar,
v Slovenski ljudski stranki pozdravljamo, da je Ministrstvo za kulturo RS (v nadaljevanju_ MK RS) ob pripravi novega osnutka Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (v nadaljevanju_ novi predlog ZMed) upoštevalo mnoge izmed naših pripomb in predlogov. Kljub nekaterim nerodnostim, ki so še vedno zapisane, podpiramo dejstvo, da v novem predlogu ZMed ni več najti sporne in najverjetneje celo protiustavne nove definicije slovenske glasbe. Tako opredelitev slovenske glasbe še vedno zajema dela in izvajalce, ki so največ naredili za prepoznavnost naše države v tujini. Pozdravljamo tudi nove ukrepe za odprtje medijskega prostora za mlade in neuveljavljene slovenske glasbene skupine. V nadaljevanju podajamo pripombe in predloge še na novi predlog ZMed, ki je vsebinsko sicer ustreznejši kot prvi, vendar je na mnogih področjih hkrati neživljenjski in so tudi v novem predlogu ZMed nekatera določila zapisana nerodno, celo dvoumno in nerazumljivo.
Ministrstvo je v iskanju kompromisa med mnogimi prejetimi predlogi in pripombami skuhalo nekakšno zakonsko enolončnico, ki je zlasti manjše, lokalne radijske postaje ne bodo mogle pojesti. Zakon namreč na stroške radijskih in televizijskih postaj uvaja zapletene metode kategoriziranja glasbe, s katerimi bodo imele težave predvsem manjše med njimi. Poleg tega tudi natančno opredeljuje delež predvajane slovenske glasbe v slovenskem jeziku in delež glasbe v tujem jeziku, kar delno podpiramo, a se pri naslednjih dveh novih določilih, o deležu glasbe avtorjev, mlajših od 25 let, in deležu glasbenih del, mlajših od dveh let od prvega predvajanja, postavlja vprašanje, kdo in na kakšen način bo preverjal skladnost predvajane glasbe s tema določiloma. Nadalje je vprašljivo tudi, ali oz. na kakšen način radijska postaja sme zbirati osebne podatke izvajalcev. Mediji bodo torej imeli ogromno dela, ali pa bodo morali veliko sredstev vložiti v razvoj ali nakup primerne tehnične opreme za beleženje tovrstnih podatkov. Sploh manjšim radijskim postajam zna to predstavljati veliko oviro pri delovanju, kar bi lahko imelo izrazite posledice v raznovrstnosti ponudbe.
Če se vrnemo k določilu o glasbi mladih avtorjev – pisci zakona očitno ne razlikujejo med avtorjem in izvajalcem ter enkrat navajajo enega, drugič drugega, nekajkrat pa celo oba. Eno izmed določil člena 86.a pravi_ »Najmanj četrtino deleža iz prvega odstavka tega člena mora predstavljati slovenska glasba, prvič predvajana pred največ dvema letoma, najmanj osmino deleža iz prvega odstavka tega člena pa mora predstavljati slovenska glasba izvajalcev, ki niso starejši od 25 let« (poudarek dodan).
Ali to pomeni, da bo npr. legendarna pesem Slavka Avsenika Na Golici iz leta 1954 sodila v kvoto »nove ter mlade« glasbe, če jo bo izvajala skupina, v kateri je vsaj en izvajalec mlajši od 25 let? Glede na to, da ste zapisali, da je namen tega določila »spodbujati odpiranje medijskega prostora novi ter mladi in manj uveljavljeni glasbeni produkciji, ki predstavlja prihodnost slovenskega glasbenega prostora«, predlagamo, da se beseda izvajalcev v tem določilu zamenja z besedo ustvarjalcev (ali z besedo avtorjev).
Naš drugi predlog je, da se na podlagi sprememb v trenutni, zadnji različici razširijo tudi zastavljeni cilji zakona. Poleg zaščite slovenskega jezika in slovenske kulture bi moral biti cilj ZMed kar največ predvajane glasbe slovenskega izvora na slovenskih radijskih in televizijskih programih. V trenutni obliki bo realni doseg predvajanja le zakonsko določenih 20 % slovenske glasbe, kar nas še vedno uvršča na rep primerljivih evropskih držav. V SLS vnovič predlagamo dvig minimuma na vsaj 25 % ter dodatne ukrepe za spodbujanje predvajanja slovenske glasbe z uvedbo subvencij za radijske (in televizijske) programe, ki predvajajo več kot 50 % glasbe slovenskega izvora. Tako lahko pričakujemo tudi realno povečanje deleža predvajane slovenske glasbe, radijske (in televizijske) postaje pa se bodo lahko samostojno odločile, ali se želijo v ta ukrep vključiti.
Za konec še ponovno predlagamo, da se za tiste slovenske ustvarjalce in izvajalce, ki Slovenijo v javnosti predstavljajo bodisi z izvajanjem glasbe v tujini bodisi da se njihova glasba predvaja na tujih radijskih in televizijskih programih, prav tako uvedejo spodbude in poseben status zastopnika slovenske glasbe v tujini. Denar za uresničitev tega predloga najdemo v pobranih, vendar nerazporejenih sredstvih kolektivnih organizacij, ki so pod cenzusom za izplačilo.
Za bolj obširno razlago o načinu izvedbe tega predloga smo se pripravljeni sestati z vami ali drugim predstavnikom MK RS.
V zaupanju, da boste prejete pripombe in predloge SLS upoštevali, vas lepo pozdravljam.
S spoštovanjem,
mag. Marko Zidanšek
predsednik SLS
***
