***
V 75. letu je svojo življenjsko pot strnil gospod Jože Možgan, dolgoletni član Slovenske ljudske stranke. Rojen je bil v Venišah pri Krškem. Že v najnežnejših letih je moral oditi v pregnanstvo v Nemčijo, pri desetih letih pa je kot perspektivni učenec odšel v internat Ivana Cankarja v Ljubljano na Klasično gimnazijo, ki je takrat trajala 8 let. Za tem je opravljal študij medicine in ga dokončal leta 1967. Najprej je služboval v Mirni na Dolenjskem, leta 1972 pa je prišel v Železnike, kjer je bil zdravnik splošne medicine. Zelo hitro je postal priljubljen družinski zdravnik v celotni Selški dolini. Uvedba demokracije v Sloveniji ga je navdušila, in brez oklevanja se je pridružil Slovenski ljudski stranki, saj je v njej že bil Janez Podobnik, zdravnik iz Cerknega, s katerim sta si velikokrat izmenjevala zdravniška mnenja. Kot član Slovenske ljudske stranke je deloval v Podružnici za Selško dolino in jo nekaj časa tudi vodil. V drugem sklicu Državnega zbora Republike Slovenije, leta 1996, je bil na listi Slovenske ljudske stranke izvoljen za poslanca z veliko podporo prebivalcev Selške in Poljanske doline ter Žirov, vmes je bil v letih 1998–1999 tudi svetnik Občine Železniki. V parlamentu je hotel uveljaviti strpnejšo kulturo dialoga med pozicijo in opozicijo, a je bil glede na otroška leta demokracije pri nas še malo prehiter. V Državnem zboru je prevzel vodenje Parlamentarne komisije za vprašanja invalidov, saj mu je bilo področje zelo znano po izobrazbeni strani, poleg tega pa so se tudi njega samega vedno bolj lotevale bolezni. Bil je tudi član delegacije za Skupščino sveta Evrope v Strassbourgu, član Parlamentarnega odbora za mednarodne odnose, član Odbora za delo, družino in socialo in član Komisije za zamejske Slovence in Slovence po svetu. Ker je bil predsednik Izvršilnega odbora območne zdravniške skupnosti za Gorenjsko, član Izvršnega odbora zdravstvene skupnosti Slovenije, član Medicinskega sveta za splošno medicino, ustanovni član Zdravniške zbornice Slovenije, član Zdravstvenega regionalnega sveta na Gorenjskem in je 20 let vodil krvodajalsko komisijo pri Območnem odboru Rdečega križa Škofja Loka, mu je v letu 1995 Slovensko zdravniško društvo podelilo častno članstvo kot priznanje za uspešno in požrtvovalno delo. Občina Železniki pa mu je leta 2001 podelila Plaketo za velik prispevek v občini na področju zdravstva in političnega udejstvovanja, leta 2007 pa ga je imenovala za Častnega občana Občine Železniki zaradi dolgoletnega ustvarjalnega in humanega dela na področju zdravstva ter za uveljavljanje strpne politične kulture v večstrankarskem sistemu. Da je v obrazložitvi imenovanja za častnega občana bil navedeni omenjen zapis, je tistim, ki smo ga poznali, povsem razumljivo. Kot poslanec se je, kljub temu, da je bil že slep, udeleževal praktično vseh občnih zborov Slovenske ljudske stranke v občinah na Selškem, Poljanskem in v Žireh. Vedno smo radi prisluhnili njegovim nasvetom, nikoli pa ni pozabil povedati, da naj bomo strpni v pogovorih z različno mislečimi in naj skušamo iskati samo tisto kar nas združuje, ne pa potencirati tistega, kar nas razdružuje. Podobne stavke je v parlamentu izgovoril večkrat, a ga mnogi niso slišali. Ob neki priložnosti nam je dejal_ »Verjetno sem ptič, ki prezgodaj poje, vsaj upam pa, da nekdaj bo tako, kot mislim, da bi moralo biti.« Ko sta se združili stranki Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke je bil izredno vesel, ker je v tem videl pravo pot in ob nastanku Nove Slovenije, ki je potegnila velik del članstva iz združene stranke, je bil močno razočaran.
Od njega smo se poslovili v četrtek, 6. avgusta, na Mestnem pokopališču v Škofji Loki. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Občinski odbori Slovenske ljudske stranke Železniki, Škofja Loka, Gorenja vas–Poljane in Žiri
***
Objavljeno na Radiu Sora in v Gorenjskem glasu.