Pričakujemo odgovore ministra Židana!
Ljubljana, 8. december 2015 – »V Slovenski kmečki zvezi pri SLS z zaskrbljenostjo spremljamo ustanavljanje novega državnega podjetja za upravljanje z gozdovi, ki je megleno kot ljubljanska zimska jutra. Mnoga vprašanja ostajajo brez odgovorov kljub javni razpravi in dolgi pripravi predloga za ustanovitev,« po javni razpravi v DZ RS sporoča predsednik SKZ pri SLS Rok Sedminek.
V SKZ pri SLS že več kot eno leto opozarjamo na pomanjkljivosti pri ustanavljanju novega državnega podjetja, ki bo, kot kaže sedaj, skrbelo samo za državne gozdove, ne pa tudi za zasebne gozdove. Ena izmed največjih težav je pričakovano pomanjkanje skrbi za že sedaj šibko lesarsko industrijo v Sloveniji. Sprašujemo se, čemu služi hitenje pri ustanavljanju novega gozdarskega podjetja, ko bi morala biti prednostna naloga Slovenije in Vlade RS obravnava gozdarstva in posredno tudi lesarstva kot naravnega vira. Tako pa bodo neizkoriščene ostajale dane možnosti za pridobivanje novih delovnih mest, t. i. zelenih delovnih mest, in nič se ne bo izboljšalo na področju izboljšanja rabe slovenskih gozdov.
Pričakujemo odgovore pristojnega ministra Dejana Židana na naslednja vprašanja:
- Ali bo imelo državno podjetje predkupno pravico pri manjših lastnikih gozdov?
- Ali bo državno podjetje uporabljajo isto javno službo kot zasebni lastniki gozdov?
- Kako bomo financirali skupno promocijo?
- Kako bo država bremenila zasebne lastnike – les v Slovenije prihaja namreč tako iz zasebnih kot državnih gozdov?
- Kako bo država preprečila prijav pri naročilih prevelike zaslužke posrednikom ali preprečila vstop tujih izvajalcev v državne gozdove?
- Kaj se bo zgodilo s tistimi lesnimi delavci, ki trenutno delajo pri koncesionarjih, in kako bo država preprečila nove primere brezposelnosti v lesni stroki?
- Kako bo državno podjetje upravljalo z lovom v državnih gozdovih? Ali bodo lovišča s posebnim pomenom padla tudi pod upravljanje državnega podjetja? To bi bilo neustavno, saj bi pomenilo, da bi državno podjetje izvajalo lov na zasebnih površinah.
- Kdo in kako bo reševal nerešene denacionalizacijske ukrepe?
- Kdo bo nosil odgovornost v primeru, da bi državno podjetje slabo delovalo – kako bo država poravnala svoje obveznosti do izvajalcev in ostalih, ki bodo delali v državnem podjetju?
Menimo, da bi k reševanju problematike ustanovitve državnega podjetja za upravljanje z gozdovi moralo skupaj pristopiti več ministrstev_ gospodarsko, kmetijsko in finančno ministrstvo. Gospodarsko ministrstvo bi spodbujalo proizvodnjo lesnih izdelkov, kmetijsko ministrstvo bi skrbelo za spodbujanje rabe slovenskih gozdov, finančno ministrstvo pa bi moralo ustvariti pozitivno okolje, privlačno za ustvarjanje novih delovnih mest in za lažjo rabo naše naravno dane surovine, lesa.
Ob pregledu Zakona o ustanovitvi podjetja Slovenski državni gozdovi se poraja veliko dvomov. Eden izmed njih je, da niso predstavljeni način delovanja, finančna struktura, niti pričakovane posledica za obstoječa delovna mesta v gozdarstvu. Bojimo se, da bo zaradi prehitrega poteka in nejasne strategije prišlo do napak, ki pa imajo za razliko od morebitnih napak pri upravljanju kmetijskih zemljišč, bolj dolgotrajne, večletne posledice. V gozdarstvu lahko posledice nepravilnega posega v gozd pomenijo slabo zapuščino celo za naše vnuke.
Ogromno nejasnosti je glede sistema delovanja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, na kakšen način bo ta sistem deloval naprej. Nejasno je, kako bo delovala javna gozdarska služba. To podjetje ne sme biti družba z omejeno dejavnostjo, saj bi ob slabem in nepravilnem delovanju lahko prišlo do novih stroškov, ki bi jih morali pokriti davkoplačevalci.
Javna gozdarska služba je temelj za ohranjanje gozdarskih površin in nadzora funkcij, ki nam jih les ponuja. Zavzemamo se za to, da bo javno gozdarsko podjetje ostalo javna funkcija z nadzorom nad ohranjanjem in razvojem gozdnih površin v Sloveniji. Predlagamo, da se dajo državni gozdovi v upravljanje hribovskim in gorskim kmetijam. S takim ukrepom bi dosegli dodaten pozitiven učinek: ohranjanje slovenskega podeželja.
Menimo, da bi lahko zasebne lastnike gozdov v Sloveniji na pozitiven način spodbujali z vzpostavitvijo dobrega okolja, dobre cene in povečanem povpraševanju po lesnih asortimentih. Ugotavljamo, da se niti 50% slovenskega lesa niti ne razžaga, niti ne predela v Sloveniji, kar pomeni, da tista dodana vrednost, je na plečih gospodarskega ministra in pa lesarske industrije, ko bodo moral spremenit način delovanja in uporabe lesa.
Država bi morala kompetentno rešiti izkoriščanje lesa iz državnih in zasebnih gozdov ter najti rešitev za njihov skupni nastop na slovenskem in tujem trgu.
Večkrat smo opozorili na koriščenje in konkurenčnost pri lesnih sortimentih slabše kakovosti. Od državnega podjetja pričakujemo, da bo pristopilo k rabi tega lesa, predvsem drv in lesnih sekancev. Žalostno je, da se v Sloveniji še vedno ne znamo povezati in prodajati svojim kupcem slovenskega lesa. Vse prevečkrat se les uvaža iz sosednjih držav, predvsem s Hrvaške. Ne podpiramo možnosti, da bi bilo državno podjetje namenjeno samo prodaji hlodovine, ker je prodaja kakovostnega lesa v Sloveniji urejena in bi to pomenilo nelojalno poseganje na liberalni trg z lesom, ki poteka na področju EU. Opozarjamo, da bi z ustanovitvijo novega podjetja lahko prišlo do uničevanja manjših trgovcev ali manjših gospodarskih subjektov. Iz izkušenj vemo, da se je tudi Vlada RS zavezala k umiku iz gospodarstva v svojem deležu, ni pa jasno, ali na področju gozda vstopa kot velik igralec. Preprečiti želimo, da bi posledice slabega gospodarjenja čutili naši potomci, kot se je žal že izkazalo v preteklem gospodarjenju države v svojih podjetjih.