Ljubljana, 14. januar 2016 – Decembra je 12 zavodov iz občine Šentjur podpisalo pismo o nameri sodelovanja pri projektu Lokalna samooskrba v občini Šentjur, katerega pobudnica je podpredsednica Glavnega odbora SLS in predsednica Občinskega odbora SLS Šentjur Mihaela Rožej.
V nadaljevanju lahko preberete, kaj so o tem zapisali v lokalnem glasilu Šentjurčan.
***
V ponedeljek so zainteresirani zavodi iz šentjurske občine, Občina Šentjur, Razvojna agencija Kozjansko in Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije – OE Celje podpisali pismo o nameri v okviru projekta Lokalna samooskrba v občini Šentjur. S tem so tudi pisno opredelili cilje in nadaljnje aktivnosti pri projektu, katerega glavni cilj je povezati javne zavode, lokalne kmete in pridelovalce živil v čimkrajšo verigo od pridelovalca do potrošnika. Pobudnik projekta je Mihaela Rožej oziroma občinski odbor SLS.
Zdrava hrana za najbolj občutljivo populacijo
Kot je povedala pobudnica projekta Mihaela Rožej, podpisniki želijo, da bi javni zavodi v občinah Šentjur in Dobje, kot so vrtci, šole in dom starejših, čim več živil kupovali od lokalnih kmetov in pridelovalcev hrane. Z okoli 25 lokalnimi pridelovalci hrane so do sedaj že opravili pogovore, jim ponudili svetovanje, izdelali akcijski načrt in na predavanju spregovorili o nadzoru nad živili. Javni zavodi so jim posredovali nabor artiklov, po katerih povprašujejo. »Naša naloga je, da obvestimo kmete o možnostih prodaje živil javnim zavodom ter na drugi strani javne zavode o tem, kateri pridelovalci so zainteresirani za prodajo in kaj lahko ponudijo,“ je dejala Rožejeva. Vodja tima ravnateljev šentjurskih osnovnih šol Robert Gajšek je povedal, da v javnih zavodih projekt pozdravljajo in poudarjajo, da so določena živila že sedaj odkupovali od lokalnih pridelovalcev. Ob tem pa morajo upoštevati zakonodajo, ki zadeva to področje, saj morajo 80 odstotkov živil kupovati prek javnih naročil, manjši delež (predvsem zelenjavo in sadje) pa že kupujejo od lokalnih kmetov. Zagotovo je ta lokalno pridelana hrana bolj zdrava, znan je njen izvor, način pridelave, zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika manj onesnažuje okolje, hkrati pa na ta način podpremo lokalnega pridelovalca. Tudi v vrtcih odkupujejo od domačih proizvajalcev, kolikor lahko glede na zakonodajo. »Predvsem je to sadje in zelenjavo, nekaj malega tudi mesa in mleka,« je razložila Elizabeta Jelen, ravnateljica Vrtca Šentjur. Poudarila je, da je nujno že najmlajše osveščati o pomenu lokalne samooskrbe, ob naporih vzgojiteljev pa je prav tako pomemben tudi zgled staršev. Po županovih besedah pa je zagotavljanje večje stopnje samooskrbe eden od strateških ciljev Občine Šentjur v že sprejetem Dolgoročnem razvojnem programu Občine Šentjur 2014-2020.
(M. N.)
Podpisniki pisma o nameri_
Občina Šentjur
Razvojna agencija Kozjansko
Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, zavod Celje
Šolski center Šentjur
Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva
Osnovna šola Dramlje
Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur
Osnovna šola Hruševec Šentjur
Osnovna šola Planina pri Sevnici
Osnovna šola Slivnica pri Celju
Vrtec Šentjur
Dom starejših Šentjur
***
V nadaljevanju lahko preberete, kaj so o tem zapisali v lokalnem glasilu Šentjurčan.
***
Spodbujajo lokalno samooskrbo
V ponedeljek so zainteresirani zavodi iz šentjurske občine, Občina Šentjur, Razvojna agencija Kozjansko in Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije – OE Celje podpisali pismo o nameri v okviru projekta Lokalna samooskrba v občini Šentjur. S tem so tudi pisno opredelili cilje in nadaljnje aktivnosti pri projektu, katerega glavni cilj je povezati javne zavode, lokalne kmete in pridelovalce živil v čimkrajšo verigo od pridelovalca do potrošnika. Pobudnik projekta je Mihaela Rožej oziroma občinski odbor SLS.
Zdrava hrana za najbolj občutljivo populacijo
Kot je povedala pobudnica projekta Mihaela Rožej, podpisniki želijo, da bi javni zavodi v občinah Šentjur in Dobje, kot so vrtci, šole in dom starejših, čim več živil kupovali od lokalnih kmetov in pridelovalcev hrane. Z okoli 25 lokalnimi pridelovalci hrane so do sedaj že opravili pogovore, jim ponudili svetovanje, izdelali akcijski načrt in na predavanju spregovorili o nadzoru nad živili. Javni zavodi so jim posredovali nabor artiklov, po katerih povprašujejo. »Naša naloga je, da obvestimo kmete o možnostih prodaje živil javnim zavodom ter na drugi strani javne zavode o tem, kateri pridelovalci so zainteresirani za prodajo in kaj lahko ponudijo,“ je dejala Rožejeva. Vodja tima ravnateljev šentjurskih osnovnih šol Robert Gajšek je povedal, da v javnih zavodih projekt pozdravljajo in poudarjajo, da so določena živila že sedaj odkupovali od lokalnih pridelovalcev. Ob tem pa morajo upoštevati zakonodajo, ki zadeva to področje, saj morajo 80 odstotkov živil kupovati prek javnih naročil, manjši delež (predvsem zelenjavo in sadje) pa že kupujejo od lokalnih kmetov. Zagotovo je ta lokalno pridelana hrana bolj zdrava, znan je njen izvor, način pridelave, zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika manj onesnažuje okolje, hkrati pa na ta način podpremo lokalnega pridelovalca. Tudi v vrtcih odkupujejo od domačih proizvajalcev, kolikor lahko glede na zakonodajo. »Predvsem je to sadje in zelenjavo, nekaj malega tudi mesa in mleka,« je razložila Elizabeta Jelen, ravnateljica Vrtca Šentjur. Poudarila je, da je nujno že najmlajše osveščati o pomenu lokalne samooskrbe, ob naporih vzgojiteljev pa je prav tako pomemben tudi zgled staršev. Po županovih besedah pa je zagotavljanje večje stopnje samooskrbe eden od strateških ciljev Občine Šentjur v že sprejetem Dolgoročnem razvojnem programu Občine Šentjur 2014-2020.
(M. N.)
Podpisniki pisma o nameri_
Občina Šentjur
Razvojna agencija Kozjansko
Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, zavod Celje
Šolski center Šentjur
Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva
Osnovna šola Dramlje
Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur
Osnovna šola Hruševec Šentjur
Osnovna šola Planina pri Sevnici
Osnovna šola Slivnica pri Celju
Vrtec Šentjur
Dom starejših Šentjur
***